NASLOV NOVEGA BLOGA

Pozdravljen, obiskovalec! Si v delu blogosfere, ki ima nalepko [arhiv]. Ali z drugimi besedami: tukaj ni nič novega. Odslej pišem na www.primozjakin.com.

Seveda pa se še vedno lahko sprehodiš po starih objavah. Ne bodo te dolgočasile. Obljubim. [preberi več]

Moj kandidat za najbolj bedast billboard leta

Pohecati se. Ponorčevati se. Pošaliti se. Poigrati se. Z nekom. Vse lepo in prav, ampak včasih knjižni izrazi nekako ne prenesejo tistega bistva sporočila. Včasih je "zajebavati v glavo!" enostavno brez sinonimov.

Ko te praktično na izhodu iz hiše pričakajo takšni vrhunci sporočilnosti in estetike, vsaj veš, da gre dan lahko le še navzgor.

Nič nimam proti slabim idejam, navsezadnje je svet poln slabih idej. Sidra na smučarskih vlečnicah. George W. Bush. Odišavljen wc papir. Ukinitev ljubljanskega tramvaja. Štetje let. Lista je neskončna. Ampak naj mi nekdo reče, da to ni agencijsko delo. Naj mi nekdo reče, da tega Infond ni plačal. Prosim.

Sicer nisem čisto prepričan (vzemite to kot rešilno bilko, ki se je oprijemam v smrtnem strahu, da se na osamljeno lokacijo niso zavlekli in pocrkali tudi najnižji standardi agencijskega dela), če ni dotični billboard sarkastična klofuta razočaranega in precej odločnega Infondovega ... "investitorja". V tem primeru pa ... party like a rockstar!

Še teorija zarote:
Kot, da smrtni strah že sam po sebi ni dovolj, mu z ledenim dotikom pomaga še dejstvo, da je billboard prišel ven na obskurni lokaciji v zadnjih dneh pred SOFovim deadlinom. Če to stvar ... ta stvor vidim na SOFu, bom ... bom ... ne vem še, kaj, ampak nekaj bom ...

[preberi več]

Kalidejev Kreativni Izziv

Društvo Kalidej (pax aeterna) je lansko leto organiziralo še en Kreativni izziv pod vodstvom Martina Mola. Po ohoho-veliko-časa so razkrili še zmagovalce.

Natečaj je bil pripravljen v okviru Kalidejevega portala XtremeBonbonJunkies. Dober koncept, ki pa žal nikoli ni prav zaživel.

Kakorkoli - "I feel Slovenia" Martinu Molu ni posebno pri srcu. Zato je imel natečaj en cilj - drugačen, boljši, lepši, močnejši, bolj barvit, bolj ... drugačen slogan. Zmagovalca sta Luka Bajs kot copywriter in Sanja Janša kot ilustrator in art direktor. Spodaj so njuna zmagovalna dela. Mimogrede, Sanja Janša očitno prinaša srečo na natečajih Martina Mola ;) Pa čeprav je tukaj, resnici na ljubo, najprej zmagal slogan, šele nato ga je Sanja posula s svojim čarobnim ilustratorskim praškom. 

Meni všečen je koncept "Big cities can get lonely". Uradna razlaga sicer pravi, da "[...] komunikacijski koncept Luke Bajsa temelji na uporabi različnih sloganov, ki se jih po določenem času nihče več ne bo spomnil, vsakdo pa si bo zagotovo zapomnil ime države, ki si jih je drznila uporabiti.".

Mogoče res. Sam pa mislim, da je koncept primeren predvsem za neko ožjo ciljno skupino (morda kot FB kampanja) oz. za neko posebno priložnost (turistični sejem, festival, raznorazni dogodki pač - doma in v tujini). Za kontinuirano promoviranje države na generalni ravni se mi zdi (žal je realnost takšna) preveč drzen. Poleg tega je treba upoštevati, da so takšne državne kampanje tudi notranji, ne le zunanji marketing. Zaradi česar pa predlagani koncept seveda ni nič slabši. Je le dokaz, da je danes vse težje biti vse-za-vse (o nesmiselnost česar pravzaprav že desetletja učijo marketinški učbeniki). In na srečo se to vse manj tudi poskuša biti - morda je čas, da tudi promocija države postane komunikacijsko bolj napredna ter končno začne (hah!) segmentirati trg.
[preberi več]

Osebni piar. Osebni viral.

Osebni piar delamo vsi. Zase. Tudi tisti, ki ga ne, v bistvu ga. Je pač zanič. Ampak osebne ... viralce pa si omisli malokdo. No, Gal Gjurin si ga je.

Razlika med (večinoma) bebavim YouTube videom, ki zaokroži po spletu in pravim (pogosto plačljivim) viralcem je pač v ciljih. Prvi ga nima. Drugi ga ima. Pri nobenem večinoma ne veš, ali se bo kam premaknil ali ne. Pa naj ga naredi agencija ali star wars kid s fotrovo kamero.

In ja, hočem da Gal zmaga na letošnji EMI, "jebem mu sunac!" Glede na to, kakšna je EMA ... razlog več, da objavim spodnja videa.





He's got my vote. Razen, če Saša Lendero posname svojega viralca ...

[preberi več]

Mercator 5-na-dan

Če je to zmagovalna rešitev v prejšnjem postu omenjenega natečaja - bravo. Zmagati na natečaju je vsekakor dosežek, tako da so pohvale na mestu.

Že od vsega začetka sem se odpovedal nekonstruktivni kritiki na blogu. Si pa ne morem kaj, da se ne bi vprašal - zakaj sploh razpisati pitch, če pravzaprav iščeš "happy people*" oglas?

Takle mamo, kot pravi ponarodeli rek. Ki si ga je, mimogrede, sposodil tudi najboljši sosed.


PS: dopuščam (in upam na) možnost, da to ni zmagovalna rešitev. Na plakatu ni podpisana nobena agencija. Prav tako dopuščam možnost, da je billboard le najboljši možen printscreen televizijskega oglasa, ki pa bo genialen.


*happy people je ena najpogostejših rešitev v oglaševanju. Največkrat se za to odločajo banke, korporacije in drugi veliki poslovni sistemi. In seveda vsi ostali, kadar ni pri roki boljše ideje. V praksi to izgleda kot oglas z blazno zadovoljnimi, vedno nasmejanimi ljudmi, družinami, mladimi pari in podobno. Nasmejana dekleta na gugalnicah. Otroci v peskovniku in nasmejane mlade mamice s čistili v rokah. Objeta fant in dekle, nasmejana zaradi srečne prihodnosti, saj varčujeta v XY banki. Skratka, srečo se danes dobi v 5-kilogramskih pakiranjih in s 3,19% obrestno mero.
Happy people je zanesljiv pristop - je idejno neopazen, po drugi strani pa te ravno zato nihče ne krizitira. Vse, kar potem še potrebujete, je dovolj visoko frekvenco (beri: cekine) in dovolj velik headline ter logotip.

Happy people rešitvam nisem naklonjen (čeprav sem tudi že zakrivil eno ali dve, in gotovo bom še kakšno; žal je včasih tako), saj je to idejno osiromašena komunikacija, ki s svojo anemičnostjo dolgoročno ubija pripravljenost gledalcev, da sploh še pogledajo kakšen oglas. Je gotovo eden od jezdecev oglaševalske apokalipse. Skupaj s podcenjevalnimi oglasi za pralne praške.

[preberi več]

Vas zanima, kako izgledajo...

...zavrnjene oglaševalske kampanje? Takole.

Novembra '09 sem z agencijo Studio 3S sodeloval na natečaju (t.i. "pitch") za Mercator. Natančneje, Mercatorjevo hišno blagovno znamko 5-na-dan. Agencija je poslala dva predloga - enega so pripravili znotraj hiše, drugega sva pripravila skupaj z zunanjo oblikovalko.

Brief? Sporočiti, da so na voljo novi Mercatorjevi kuponi za brezplačno sadje in zelenjavo (Mercator ima namreč vedno v akciji neko sadje, ob nakupu katerega s predložitvijo kupona dobimo še neko drugo sadje brezplačno; enako seveda velja za veggies). V brief so prav tako zapisali, da je lahko predlog nadgradnja prejšnje kampanje ali pa povsem nova rešitev. Z oblikovalko sva se odločila z prvo, saj je nama je bila prejšnja kampanja (Kompas Design) všeč in je odstopala od povprečnih akcij naših trgovcev. Ker je bil budget precej omejen, smo se odločili za ilustracijo in animacijo oz. nobenega fotografiranja in snemanja.

Suma sumarum - we lost. Mogoče preveč igriva rešitev, mogoče ni bila on-brief, mogoče piše "kuponi" s premajhnimi črkami, mogoče...pa je bil nekdo enostavno boljši. Poseben užitek pitchev je, da nikoli ne zveš zakaj tvoja rešitev ni bila izbrana, vseeno pa se poskusiš nekaj naučiti iz tega. No ja, win some, lose some. Močno pa upam, da to, kar zadnje dni videvam na billboardih, ni zmagovalna rešitev tega natečaja.


Predlog kampanje "Par v akciji!"

(samo vizuali, brez kreativnih strategij in podobnega)

designer: Tjaša Nastran
AD: Tjaša Nastran
Ctrl+C: Primož Jakin
CD: Primož Jakin

Tisk

TV storyboard (brez offa in podobnega)

Rollpano

Citylight

Knjižica s kuponi; z magnetom za postavitev na hladilnik - tako jih ne pozabimo, ko gremo v trgovino

Dodatki - majice, vhodna vratca, vrečka, degustacijski pult, označevalci cen, darilca (poličke za sadje (iz blaga oz. kartona), leseni krožnik za sadje ipd.)

[preberi več]

Skok do Brumna

O velikem zmagovalcu letošnjega bienala vidnih sporočil Fundacije Brumen sem že pisal. Na barviti razstavi v Narodni galeriji se najde še marsikaj zanimivega - časa imate do 29. novembra. Obisk vas ne bo stal niti evra.

[preberi več]

Slovenski virusi

Farmacevtski giganti nimajo monopola nad razpečevanjem virusov. Podobnih zarot se lotimo tudi Slovenci oz. naše agencije.

Občasno se tako pojavi kakšen viralni spot, bolj ali manj pobrandiran (ne, ne pristajam na besedo oznamčen), z namenom infiltracije v naše (online) komunikacijske linije do naših prijateljev in znancev. Po , recimo, kruljenju Damjana Murka in impotenci zaradi prehitre vožnje, je zdaj tu serija spotov za nove Windows7. Od šestih sta mi dva prav simpatična.





Zdaj je njihov namen že povsem jasen, na koncu je tudi napisan brand črno na belem. Oz. belo na zelenem. Po vseh pravilih viralov pa na samem začetku Windows7 niso bili nikjer omenjeni. Kaj se skriva za njimi, so takrat bolj ali manj opazili le dizajnerji, ki so prepoznali CGP branda (v tem primeru tipografijo ter zeleno ozadje).

Za spoti stoji produkcijsko-kreativna skupina Zkotzelo, v sodelovanju z agencijo Publicis. Ostale spote iz serije si lahko pogledate na spletu strani skupine Zkotzelo.

[preberi več]

Še malo o zgodbah

V prejšnji objavi sem ravno modroval na temo vrednosti (brandiranega) pripovedovanja zgodb. Tokrat pa dva podčrtaja v podkrepitev povedanega. Brez modrovanja.

Oglas za televizijski program Canal+.


Omenil sem, naj se blagovne znamke naučijo začeti pogovor z "Pred davnimi, davnimi časi..." In voila!, izložba v CityParku, trgovina La Senza - "Bedtime stories".

[preberi več]