sreda, 29. april 2009

LondonTrip, drugič / obisk VisitLondon.com

TBWAju je sledil VisitLondon, uradna turistična (in še kaj) organizacija Londona. Od leta '63 dalje je njeno poslanstvo prodajanje - mesta. Organizacija se je zdela dobra izbira za drugo postajo ŠSDMSjevega marketinškega izleta, še posebno, ker v London prihajajo olimpijske igre.


Od OI potem ni bilo kaj dosti. Že takoj na začetku je naša gostiteljica povedala, da zaenkrat z olimpijskimi nimajo kaj dosti stika, Visit London bo večinoma poskrbel le za novinarje. Vendar pa je za prodajanje 12-milijonske vasi potrebnega kar nekaj marketinškega znanja, zato iz našega (firbcasto-izobraževalnega) vidika odmik od olimpijskih iger ni pomenil nikakršne škode.


(ŠSDMS v drobovju Visit London, med razlago o komuniciranju Londona; slika je ukradena iz spletne strani ŠSDMS)

Visit London 90% svojega letnega proračuna pokrije z davkoplačevalskim denarjem, kar znese okoli 13 milijonov funtov. Ostalih 10% dobijo z raznimi manjšimi aktivnostmi. Pri promociji mesta so usmerjeni predvsem v dva segmenta obiskovalcev (najširše gledano, seveda) - turiste in poslovne turiste, kamor spadajo vsi sejmi, korporacije, konference itd. London v turizmu namreč zaposluje preko 250.000 ljudi (z vsemi gostinci in hotelirji vred), zato je ta panoga ena od življenjsko pomembnih za mesto. Temu primerno je urejena in financirana tudi organizacija Visit London. Tudi zato je razgled z njihovega okna takšen:

London Tower Bridge z okna Visit London. Stavba na desni je londonski "magistrat", kjer uraduje The Mayor of London, Boris Johnson.


Mayor of London:


Ena od dveh naših sogovornic, Francozinja Severina, odgovorna za poslovni turizem, pravi, da je "fighting the negative perception of London" ena od njihovih večnih nalog. Kar v praksi pomeni, da vas želijo prepričati, da v Londonu ni kar naprej dež ter da hrana ni zanič. Po mojih izkušnjah imajo kar prav.

Pokazali so nam tudi novo oglaševalsko kampanjo, ki sicer še ni štartala (in zato nimam slik), je pa izpeljanka iz obstoječe (slike spodaj). Nova kampanja je namenjena predvsem tujemu trgu, stara pa domačinom, torej Britancem.




(vsi trije vizuali so iz obstoječe kampanje, avtor je londonska agencija Rainey Kelly Campbell Roalfe iz mreže Young&Rubicam. Na kratko RKCR/Y&R - in ne, nikjer drugje ne srečate toliko začetnic kakor v oglaševanju:)

Vijugasta črta, ki je rdeča nit vseh vizualov, je Temza. Njeno obliko s tistim velikim zavojem prepoznajo praktično vsi Angleži. Nekako tako kot vsi Slovenci prepoznamo svojo "kuro". In zakaj nova oglaševalska kampanja? Ker so ugotovili, da - neverjetno - tujci pravzaprav nimajo pojma kakšno strugo si je Temza izbrala in jim zato črta na mikrofonu in ognjemetu ne pove kaj dosti;)

Visit London je tako organizacija, na katero se obrnete, če želite za svoj mega event zapreti Tower Bridge ali pa le pogledati kaj se bo v Londonu dogajalo tistih par dni, ko boste tam. V ta namen priporočam njihovo spletno stran, VisitLondon.com.
[preberi več]

ponedeljek, 27. april 2009

LondonTrip, prvič: TBWA\London

Program prvega dne ŠSDMS-jevega LondonTripa se je začel po mojem okusu – z obiskom londonske podružnice oglaševalske mreže TBWA. Seveda smo prišli kot najavljeni gostje, a so nas vseeno presenetili z res prijaznim sprejemom.


Angleški oglaševalski trg je res hardcore in zato mogoče človek pričakuje, da se podobnim obiskom ne bodo preveč posvetili. Pa so si v London/TBWA res vzeli čas za 20 slovenskih študentov.

Prezentacijo sta vodila dva izmed njihovih mlajših accountov. Majhen vpogled v DNA njihove agencije, njihovo mesto na svetovnem oglaševalskem zemljevidu, zavrteli so showreel »klasičnih« TBWA oglasov iz celega sveta, showreel zadnjih in bolj uspešnih oglasov londonske TBWA (pri nas smo recimo videli njihove oglase za Nissanov Qashqai), predstavitev njihovega »disruption« pristopa (ki načeloma sicer velja za celotno skupino TBWA, avtor koncepta Jean-Marie Dru je temelje postavil že pred leti v svoji knjigi »Disruption«). Seveda smo zatežili še s kupom vprašanj in skupinskim slikanjem.

Zabavno se mi je zdelo, da imajo svojo mineralno vodo (dobro, verjetno neko generično vodo, a šteje seveda logotip:). It's the little things.



Žal nismo dobili toura po celi agenciji (6 nadstropij, če se ne motim). Verjetno zato, ker 20 ljudi načeloma uspešno zmoti čisto vsak delovni proces (čeprav - to bi bilo čisto v skladu z njihovo disruption mentaliteto;). Če pa lahko lahko že po njihovem lobbyju sodim o vzdušju v agenciji, se imajo super. Ravno so postavljali oder za večerni koncert enega od up&rising londonskih bendov. Založili so nas še s kupom daril (med drugim z njihovima knjižicama Breaking the rules in Disruption; post na to temo še sledi) in ofišl London/TBWA vrečkami, s katerimi smo potem turistično šarmirali po celem Londonu...

Kratek posnetek lobbyja (Apple fani bodo navdušeni nad ogromnim "portretom" iPod nanota v vseh barvah - avtorji koncepta (in enakega oglasa) so ravno v TBWA\London):
(TBWA\London lobby; iPodi na začetku, na sredini je bar, na koncu TBWAjeve pomaranče hvali ŠSDMSjev trženjsko-raziskovalni mojster Blaž Bregar)
[preberi več]

nedelja, 19. april 2009

Roger Ballen, Retrospektiva / fotografska razstava

Bizarno. Groteskno. Črnobelo. In ne gre iz glave.






V Jakopičevi galeriji je do 30. aprila razstava v ZDA rojenega in Južni Afriki delujočega fotografa Rogerja Ballena - Retrospektiva / 1982 - 2004. Iz brošure, ki jo dobite ob obisku (le-ta vas bo stal vsega skupaj 2 eura):

Mračnjaški kozmos. Paralelni svet. Nočna mora. Grotesken občutek skrivnostnosti.

Kot je v taisti brošuri zapisala Barbara Čeferin, Galerija Fotografija:"Pri gledanju fotografij Rogerja Ballena nas lahko nekaj ves čas moti in obenem vedno bolj privlači."

Že sama postavitev razstave ustvarja samosvoj prostor. Katakombe? NLP? Industrijska hala? Nekaj tretjega? Za pogled skozi ključavnico v nek drug svet definitivno priporočam obisk. Na uradni spletni strani Rogerja Ballena piše:"The art of Roger Ballen is impossible to forget."




(kratek 1-minutni film z razstave)




(Roger Ballen, Ape skull)


(Roger Ballen, Hallway)


(Roger Ballen, Dresie and Casie, twins, Western Transvaal)
[preberi več]

sobota, 18. april 2009

Product RED

Za PRODUCT:RED sem prvič slišal nekje pred dvema letoma, ko je OpenAd objavil pitch za neko podobno iniciativo.


Pri podobnih mednarodnih projektih človek običajno bolj kot ne zamahne z roko in na vse skupaj pozabi, saj redkokdaj zaidejo k nam. Slovenije pač na nekaterih zemljevidih ni. Zato sem bil toliko bolj presenečen, ko se je prejšnji teden sodelavka v službi pojavila v spodnjih allstarkah:


(Converse Product RED; da, tisto je Rdeča kapica:)

Glej ga zlomka - Product RED. Resnici na ljubo je sicer treba priznati, da niso bili kupljeni v Sloveniji, a spričo naše siceršnje izolacije se mi je zdelo zanimivo, da se je zadeva sploh pojavila pri nas. Kaj sploh je ta famozni Product RED?

Na kratko povedano - ideja za financiranje boja proti Aidsu v Afriki. Zrasla je na zeljniku Bonota iz U2 in se razvila v mednarodni projekt sodelovanja s korporacijami kot so Apple, American Express, Microsoft, Starbucks, že omenjeni Converse itd. Korporacija nek svoj izdelek izda v Product RED seriji, večinoma prebarvanega v rdečo. Od prodaje vsakega takšnega izdelka gre določen v fond te iniciative. Tako so involvirani kupci, korporacije ter seveda mediji, saj je zadeva konceptualno zelo prijazna sedmi sili. Samo po sebi sicer nič novega - podobne akcije je tudi v Sloveniji imel marsikateri proizvajalec krem za roke in podobno. Vendar je Product RED precej bolj pobrandiran ter blagovna znamka že sam po sebi. Precej več o Product RED je na Wikipedii.

Bono ima zanesljivo dobre namene, korporacije morda malo manj. Product RED je zanimiv kot (marketinški) koncept - kot izvir vsebine, ki si jo korporacije tako želijo vdahniti svojim blagovnim znamkam.

On the other hand, I just liked the shoes.

[preberi več]

ponedeljek, 13. april 2009

Knjiga / James Webb Young: A technique for producing ideas

Ena od legendarnih knjig (ameriškega) oglaševanja, čeprav ima le 50 strani. S predgovorom še bolj legendarnega Williama Bernbacha vred.


James Webb Young je bil zvezdniški JWT-jev tekstopisec v prvi polovici prejšnjega stoletja (in ne soustanovitelj Young & Rubicama, kot sem do pred kratkim še širil napačne informacije; tisto je bil John Orr Young). Knjigo je napisal kot odgovor na vprašanje "How do you get ideas?" To vprašanje mu je nekdo dejansko zastavil in kot pravi v prvem poglavju z naslovom How it started:"I thought at the time that I had never heard a funnier or a more naive question. And I was completely unable to give any helpful answer to it."


(James Webb Young: A technique for producing ideas; McGraw-Hill 2003, 50 strani)

Zadnja platnica knjigo prav po ameriško prebarva v how-to in step-by-step priročnik, kar je pravzaprav krivica. Omenjeni priročniki so nekje na ravni fast-fooda, kar ta knjiga, kratkosti navkljub, nikakor ni. Knjiga iz leta '65 je namreč eden bolj zgodnjih poskusov strukturiranega pristopa k opisu kreativnega razmišljanja; o idejah odpira več vprašanj kot daje odgovorov nanje - še dobro.

Webb Young pomete z razmišljanjem, da je kreativnost igranje ping ponga, zvijanje jointov in čakanje na inspiracijo; kar je še vedno nekako stereotipna predstava delavnika oglaševalskih kreativcev. Tule pustimo pri strani kreativnost v drugih, bolj čistokrvnih umetnostih...

Namesto tega ponudi svoj strukturiran pristop k iskanju rešitve problema. In tudi po 44 letih je zadeva še vedno povsem kredibilna in common sense. Saj veste, "the problem with common sense is that it is not that common." Webb Young, na kratko, kreativni proces razdeli na pet faz:

1) zbiranje informacij o problemu
2) sestavljanje in kombiniranje informacij
3) "mentalna prebava"
4) obris ideje
5) razvoj ideje

(prevodi so približni, takole "čez prst" in niso mišljeni kot definitivno poslovenjenje Webb Youngovih petih faz)

V podrobnejši opis se niti ne bi spuščal - 50 strani bo za vsakogar lahek zalogaj. Predvsem pa je prav, da se vsakdo iz tega posla raje ena na ena sreča z imeni, ki so pripomogla k dvigu oglaševanja iz manjvrednega poklica na raven vede. In ki z resnim pristopom istočasno popravljajo vtis, da s(m)o oglaševalski kreativci le horda faliranih, priznanja željnih umetnikov.
[preberi več]

nedelja, 12. april 2009

Agencija Imelda Ogilvy zmagovalka David Awards

Slovenska agencija Imelda Ogilvy je za svoj radijski oglas za Hansaplast ušesne čepke prejela zlato nagrado na tekmovanju David Awards. Kot pravi razlaga, "a radio ad neatly demonstrating the advantage of the product - silence."

Vsekakor si vsako takšno priznanje kreativnosti zasluži čestitke. Torej najprej čestitke avtorjema Juretu Požunu in Andreju Baši.

Po drugi strani pa pri takšnih "oglasih" človek ne more mimo njihove prodajne šibkosti. Imeldi Ogilvy oz. avtorjema oglasa ničesar ne očitam, njun oglas si le sposojam za primer festivalskega oglasa, ki prepriča žirijo - bolj težko pa potrošnike. Sicer pa festivalski oglasi večinoma niso mišljeni za dejansko prikazovanje (razen seveda enkrat, ker tako pač zahtevajo pravila) - dejstvo, ki v oglaševalski stroki sproža vprašanja, čemu so sploh še namenjeni festivali. David Ogilvy je v knjigi Ogilvy on advertising posvetil kar nekaj vrstic festivalskim nagradam in (verjetno s precejšnjim veseljem) zapisal tudi ugotovitve, da je ne-vem-več-koliko dobitnikov ene od ameriških nagrad (Clio) na trgu povsem pogorelo.

Verjetno je tudi zato npr. Paul Arden v It's not how good you are, it's how good you want to be zapisal "Do not try to win awards".

Ampak...le zakaj bi vedno poslušali Paula Ardena;)

PS: tekmovanje David Awards je namenjeno le agencijam v mreži Ogilvy, zmagovalni oglas pa lahko poslušate tule. Poglejte tudi članek na portalu Marketing Magazina.

[preberi več]

sobota, 11. april 2009

I reklamer spiser de pizzaer*

*v oglaševanju jedo pizze!

Drži, verjetno jih tudi marsikje drugje, ampak mi jih znamo bolje. Predvsem pa zastonj:)

Klic iz zgornjega nadstropja je z eno samo besedo zvlekel celo agencijo na pizzo velikanko. Razvajanje (bodočih) poslovnih partnerjev na tak ali drugačen način je vedno dobrodošla poteza - odnosi med ljudmi so posledično odnosi med podjetji. Zanimivo, kako nekaterim to še kar ni jasno. Drugim je. Čeprav včasih nekoliko zgrešijo, kot je Simobil v Chefovem blogu:)

Trženjska poteza Radia Ekspres je bila pri nas cmokajoče toplo sprejeta.


Dokazno gradivo št.1

Dokazno gradivo št.2

Poleg pizze so občasno na meniju tudi poslovnopartnerske torte in druge sladkarije. Da "market researcha", zaradi katerega je bilo treba pojesti šest škatel sladoleda sploh ne omenjam.

Da lačni kreativci ne naredijo nič pametnega, so že v prejšnjem stoletju vedeli v eni od čezlužnih agencij in hladilnike napolnili do vrha (žal sem pozabil, ali je šlo za agencijo Chiat/Day ali katero drugo - zgodbica je v knjigi Marka Tungata, Oglasni svet).

PS: za nedeljsko kosilo nisem ravno najbolj naklonjen nemškemu ovčarju v brusnični omaki s prilogo, vsekakor pa priporočam film Na kitajskem jedo pse (I Kina spiser de hunde:)
[preberi več]

četrtek, 9. april 2009

MyWork: spletna akcija / UrbanaNinja

Konec nedožnosti - na letošnjem SOFu sem se prvič prijavil v tekmovalni program. Za začetek v kategorijo Mladi kreativci.

Tema letošnjih Mladih kreativcev je bila "S kolesom v mesto." Preprosto povedano - preko spleta promovirati vožnjo s kolesom namesto avtomobilom. S sodelavko Katjo Butala, ki je tokrat predstavljala art direktorsko polovico dueta, sva prijavila delo z naslovom UrbanaNinja. Naj kar takoj povem: nisva zmagala.

Projekt sva zastavila predvsem kot nekaj zabavnega - tako za naju kot za uporabnika. To bi moralo biti tudi bistvo Mladih kreativcev - je namreč projekt, ko praktično nimaš naročnika in se ti nihče na vmešava v kreativo. Pustimo, ali je to dobro ali slabo;) Recimo, da bi moralo biti v prvi vrsti zabavno. Tudi zato sva se odmaknila od dolgočasnih, mainstream benefitov kolesarjenja a la manj smoga, več zdravja in podobno.

Idej, kako enkrat "dokončan" projekt izboljšati, je zdaj seveda ogromno. Žal je bilo nekje treba potegniti črto - tudi glede tehnične izvedbe stvar ni šla najbolj gladko - in reči "to je to, oddajmo - ni več časa". Predvsem pa se v tistih parih dneh pred rokom (jasno se vse dela pet pred dvanajsto:) na koncu bolj ukvarjaš s tem, kako zadevo sploh spraviti v funkcionalno stanje, kakor kreativnim obračanjem stvari na glavo. Kakorkoli - UrbanaNinja je bila zabavna, seveda škoda, da ni zmagala, ampak kljub temu. Čestitke za zmago gredo Sašu Petku s FutureDDB.
Hmm, morda bi se tudi midva morala odločiti za banner in okoljevarstveno sporočilo? Neee:)


Predstavitveni filmček Urbane Ninje:



Delujočo aplikacijo pa si lahko pogledate tule (ne, značke ne boste dobili, ker nisva zmagala:)


http://www.urbananinja.com/



PS: da, oba veva, da je beseda ninja moškega spola, ampak UrbaniNinja se niti približno ne bi slišalo tako...kul.

[preberi več]

nedelja, 5. april 2009

SOF, drugič / Ora Ito v Dnevniku

Nekako največja zvezda letošnjega SOFa je bil seveda francoski dizajner Ora Ito. To se je pokazalo predvsem na zadnji zabavi, ko so se vsi želeli slikati z njim. Zakaj pa ne. Včeraj je v Dnevnikovem objektivu izšel tudi lahkoten intervju z njim - "Intervju z Ora Itom: Živeli smo v bleščavem svetu". [preberi več]

sobota, 4. april 2009

SOF, prvič / tvoja ideja je moja ideja

Naj najprej rečem "Hudiča! Nisem si vzel časa za blog!" Dobro, to priznanje smo dali mimo. Prejšnji teden smo bili na SOFu. Opisov dogajanja, predavanj in žurov je povsod polno. Zato raje en utrinek iz prijavljenih tiskanih del.


Za glasbo pravijo, da so vse možne zvočne permutacije izvedli že v klasični glasbi. Kar v prevodu pomeni, da si ni možno izmisliti več ničesar novega. Kaj podobnega pogosto slišim tudi za vrsto drugih področij, ki se napajajo iz "kreativnosti". Kaj si o tem mislim? Verjetno je tudi jamski človek enkrat zagodrnjal "Ne da se narediti boljše gorjače!" in udrihnil po mamutu. Mogoče se je res ne da. Je pa njegov sosed potem iznašel lok. (mimogrede, tu priporočam zgodbo Harry Harrisona - The last battle)

Prazgodovinskim modrostim navkljub - ideje se seveda kar naprej ponavljajo. Ravno danes sem v Vikend Magazinu v intervjuju z Laibach prebral njihov odgovor na novinarjevo vprašanje o izvirnosti:"V teh časih, ko ima dokazano pet ljudi na svetu vsako sekundo iste ideje [...]" Sicer ne vem kje in kako je to dokazano, ampak na SOFu sta vsaj dva človeka imela isto sekundo isto idejo:



(Votan Leo Burnett: oglas za vodo Dana; izdelek brez E-jev, vsem znanim kemičnim dodatkom hrani)


(Publicis: oglas za pašteto Argeta; izdelek brez E-jev, vsem znanim kemičnim dodatkom hrani)


Se zgodi. Spodnji oglas je prišel na tudi shortlisto.





PS: seveda, kupite blackberry, ampak ne zaradi fotoaparata...




[preberi več]