Vas zanima, kako izgledajo...

...zavrnjene oglaševalske kampanje? Takole.

Novembra '09 sem z agencijo Studio 3S sodeloval na natečaju (t.i. "pitch") za Mercator. Natančneje, Mercatorjevo hišno blagovno znamko 5-na-dan. Agencija je poslala dva predloga - enega so pripravili znotraj hiše, drugega sva pripravila skupaj z zunanjo oblikovalko.

Brief? Sporočiti, da so na voljo novi Mercatorjevi kuponi za brezplačno sadje in zelenjavo (Mercator ima namreč vedno v akciji neko sadje, ob nakupu katerega s predložitvijo kupona dobimo še neko drugo sadje brezplačno; enako seveda velja za veggies). V brief so prav tako zapisali, da je lahko predlog nadgradnja prejšnje kampanje ali pa povsem nova rešitev. Z oblikovalko sva se odločila z prvo, saj je nama je bila prejšnja kampanja (Kompas Design) všeč in je odstopala od povprečnih akcij naših trgovcev. Ker je bil budget precej omejen, smo se odločili za ilustracijo in animacijo oz. nobenega fotografiranja in snemanja.

Suma sumarum - we lost. Mogoče preveč igriva rešitev, mogoče ni bila on-brief, mogoče piše "kuponi" s premajhnimi črkami, mogoče...pa je bil nekdo enostavno boljši. Poseben užitek pitchev je, da nikoli ne zveš zakaj tvoja rešitev ni bila izbrana, vseeno pa se poskusiš nekaj naučiti iz tega. No ja, win some, lose some. Močno pa upam, da to, kar zadnje dni videvam na billboardih, ni zmagovalna rešitev tega natečaja.


Predlog kampanje "Par v akciji!"

(samo vizuali, brez kreativnih strategij in podobnega)

designer: Tjaša Nastran
AD: Tjaša Nastran
Ctrl+C: Primož Jakin
CD: Primož Jakin

Tisk

TV storyboard (brez offa in podobnega)

Rollpano

Citylight

Knjižica s kuponi; z magnetom za postavitev na hladilnik - tako jih ne pozabimo, ko gremo v trgovino

Dodatki - majice, vhodna vratca, vrečka, degustacijski pult, označevalci cen, darilca (poličke za sadje (iz blaga oz. kartona), leseni krožnik za sadje ipd.)

[preberi več]

MyWork: spletna akcija / UrbanaNinja

Konec nedožnosti - na letošnjem SOFu sem se prvič prijavil v tekmovalni program. Za začetek v kategorijo Mladi kreativci.

Tema letošnjih Mladih kreativcev je bila "S kolesom v mesto." Preprosto povedano - preko spleta promovirati vožnjo s kolesom namesto avtomobilom. S sodelavko Katjo Butala, ki je tokrat predstavljala art direktorsko polovico dueta, sva prijavila delo z naslovom UrbanaNinja. Naj kar takoj povem: nisva zmagala.

Projekt sva zastavila predvsem kot nekaj zabavnega - tako za naju kot za uporabnika. To bi moralo biti tudi bistvo Mladih kreativcev - je namreč projekt, ko praktično nimaš naročnika in se ti nihče na vmešava v kreativo. Pustimo, ali je to dobro ali slabo;) Recimo, da bi moralo biti v prvi vrsti zabavno. Tudi zato sva se odmaknila od dolgočasnih, mainstream benefitov kolesarjenja a la manj smoga, več zdravja in podobno.

Idej, kako enkrat "dokončan" projekt izboljšati, je zdaj seveda ogromno. Žal je bilo nekje treba potegniti črto - tudi glede tehnične izvedbe stvar ni šla najbolj gladko - in reči "to je to, oddajmo - ni več časa". Predvsem pa se v tistih parih dneh pred rokom (jasno se vse dela pet pred dvanajsto:) na koncu bolj ukvarjaš s tem, kako zadevo sploh spraviti v funkcionalno stanje, kakor kreativnim obračanjem stvari na glavo. Kakorkoli - UrbanaNinja je bila zabavna, seveda škoda, da ni zmagala, ampak kljub temu. Čestitke za zmago gredo Sašu Petku s FutureDDB.

Hmm, morda bi se tudi midva morala odločiti za banner in okoljevarstveno sporočilo? Neee:)

Predstavitveni filmček Urbane Ninje:

Delujočo aplikacijo pa si lahko pogledate tule (ne, značke ne boste dobili, ker nisva zmagala:)

http://www.urbananinja.com/

PS: da, oba veva, da je beseda ninja moškega spola, ampak UrbaniNinja se niti približno ne bi slišalo tako...kul.

[preberi več]

MyWork: TV & tisk / Maxim Premium, Ljubljanske mlekarne

Ljubljanske mlekarne so v decembru poslale na tržišče nov okus sladoleda pod blagovno znamko Maxim Premium. Tokrat je šlo za bourbonsko vaniljo. Misija: TV ter tiskan oglas.

Svoj novi okus sladoleda so označili kot "praznični sladoled". Temu primerno je moralo biti tudi komuniciranje. Za televizijski oglas je bila 3D animacija najboljša opcija, glede na razpoložljiva sredstva, zato sem tudi iskal idejo, ki bi skozi to tehniko lepo zaživela. Želja naročnika je bila tudi, da ohranimo motiv kepice sladoleda, če je možno. Oglasi so izpadli zelo simpatično (art direktor Robert Turk, Tovarna vizij) - tako TV kot tisk.

TV:



Print (dve verziji):

Ljubljanske mlekarne so nam za praznike tudi prijazno dostavile banjico omenjenega sladoleda. Za inspiracijo.

In vso tovrstno inspiracijo mi je pojedel account oddelek.

[preberi več]

MyWork: tiskan oglas / Proglas: Finančna kriza

V torek, 20.1., se je zaključil Mladinin natečaj za Proglas - brezplačni družbeno-kritični oglas, tokrat na temo "Finančna kriza". Izbrali so štiri zmagovalne ideje. Moj predlog se ni znašel med njimi.

Kljub temu je bila Tovarna Vizij med zmagovalci. Sicer ne z mojo idejo, a vseeno. Sem radoveden glede ostalih treh izbranih predlogov, ki bodo objavljeni v naslednjih številkah Mladine.

Sam sem se odločil pokazati na kapitalistično izkoriščanje nastale finančne situacije - odpuščanje delavcev ter izsiljevanje države (subvencije, pomoč, politična podpora itd.) s stalnim izgovarjanjem na krizo. Občasno vse skupaj deluje le kot groteskna igra kapitalizma - malo odpuščamo, malo vijugamo, malo izsiljujemo, potem spet koga odpustimo in zraven zahtevamo še subvencijo in tako naprej.

(Proglas na temo "Finančna kriza")

Običajno me komentiranje aktualnih razmer in družbena kritika preveč ne zanimata - vsaj ne v "profesionalnem" smislu. Kritiziranje in opozarjanje je domena (ali del nje) umetnosti, ne oglaševanja.

"I do not regard advertising as entertainment or a form of art." - David Ogilvy

V svojem temelju oglaševanje gotovo ni ne zabava ne umetnost. Občasno pa morda vseeno lahko združimo oboje. Sporočilo umetnosti in oglaševalski način prenosa. In če je oglaševanje v čem dobro, je v prenašanju sporočila. Vsaj bilo je. Dokler se niso ti nesramni ljudje zarotili proti...nam.

[preberi več]

MyWork: radijski oglas / FIAT Sound

Radio mi postaja vse bolj všeč. Razen za poslušanje.

Z veseljem poslušam glasbo. Z veseljem poslušam oglase (recimo temu profesionalna deformacija). Ne morem pa poslušati spikerjev. Izgubim vsako sposobnost razmišljanja - enkrat skuham kavo brez vode, drugič karboniziram toast. Moj prefrontalni korteks je povsem zmeden, ko mora procesirati:

• rezanje komadov, da lahko spikerji povedo dva stavka več; večinoma gre seveda za najbolj znane solaže rock komadov. Mark Knopfler, ne seri, spiker mora povedati, kaj se mu je zgodilo danes na semaforju na poti v službo.
• spikerjevo žvižganje med komadom; drži, Winds of Change zveni mnogo boljše, če ga odžvižgata dva - hvala.
• spikerjevo prepevanje refrena; kot smo copywriterji falirani pisatelji, so spikerji očitno falirani pevci. Vendar imajo oni na voljo Popstars.
• duhovite jutranje monologe in dialoge; res je, radio sem prižgal, da bi poslušal vajino hahljanje, smehljanje, zbadanje in trivialne novičke v stilu "Veš, da v New Orleansu še vedno obstaja zakon, po katerem ženske lahko vozijo le, če pred avtom hodi moški in maha z zastavo?"
• novice vsakih 10 minut; očitno se je med 14.30 in 14.40 zgodilo nekaj res pomembnega; vsak dan.
• napovednike neskončnih nagradnih iger, v katerih mi radio želi plačati položnice ali podariti kup denarja; mimogrede - morda je to recept tudi za upehano časopisje - obratna naročnina: plačujte ljudem, da vas berejo! Brezplačniki bodo izginili kot golobi okoli burekarnice.

Priznam, občasno je kdo tudi povsem korekten in zabaven. Kot oglaševalski medij pa mi je radio dejansko vse bolj všeč. Na internetu je možno vse, na TVju je možno vse, v tisku je možno (skoraj) vse, medtem ko radio s svojimi omejitvami precej zoži polje razmišljanja. Vendar pa le uporaba zvoka predstavlja nek izziv. Radijski oglasi gredo večinoma po receptu "malo humorja, nato pa izdelek", kar pa je navsezadnje logika tudi večine ostalih oglasov. Zaenkrat.

Oglas za avtomobila Bravo in Grande Punto iz serije FIAT Sound:



Inspiracija za idejo sta bila Abbott in Costello s svojim "Who's on first?" skečem. Na voljo je bilo le dobre pol minute, ob upoštevanju vseh želja naročnika.

[preberi več]

MyWork: Felix kartice / Kinoteka

Najmočnejši motivator so rezultati. Izvedene ideje. Nekaj, pod kar se lahko podpišem. Zakaj ne delam v javni upravi? Ker bi prej osivel (oziroma v mojem primeru verjetno oplešavil), preden bi se lahko trkal po prsih. Pa četudi doma pred ogledalom.

Verjetno je ena od glavnih značilnosti dela v oglaševalski agenciji možnost uresničevanja idej. Pod nekatere se človek podpiše z velikim veseljem , pod druge pač z nekoliko manjšim (vsaj zaenkrat si upam podpisati pod vse kar naredim). To ne spremeni dejstva, da je lahko vir zadovoljstva tudi korporativna zloženka s stock fotografijo in rutinskim sloganom. Klient pač ni mecen, ki bi podpiral hordo wannabe umetnikov in faliranih pisateljev - vsaj ne več. Žal? Morda.

Kljub vsemu pridejo tudi projekti, ki omogočajo bistveno več zabave in, recimo, kreativnosti (s čimer sem zdaj skorajda kontradiktoren svoji lastni objavi na temo kreativnosti...). Felix kartice za festival evropskih filmov v Kinoteki so bile nedvomno eden takšnih projektov. Nastale so iz zmagovalne ideje copywriterskega festivala Kalidays. Pod okriljem omenjenega festivala je bila izvedena tudi delavnica "StartSmart - Copy&Art!", pod vodstom Nizozemcev Martina Mola (copywriter) ter Josa Van der Leeja (Art Director), žirija pa je izmed vseh nastalih del na delavnici izbrala zmagovalca. Mimogrede, Martin ima ravno zdaj nov zanimiv "natečaj". S pomočjo agencije Tovarna Vizij je bila nato ideja izvedena tudi v praksi.

Art direktor in druga polovica teama je bila Sanja Janša (njen likovni blog je super, check it out). Kartice so bile v letu 2008 prijavljene tudi na Magdaleno, kjer je ena prišla v finale v kategoriji Small promos.

PS: Predlagal sem tudi copy "Evropski film si drzne biti češki", pa je bila ideja žal cenzurirana. Meni je še vedno všeč:)

[preberi več]