[preberi več]
Prikaz objav z oznako trendi. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako trendi. Pokaži vse objave
nedelja, 23. avgust 2009
Malcolm Gladwell v Nedelu
Danes je v Nedelu članek o Malcolmu Gladwellu, z naslovom "Kako, kje vznikne dobra ideja? V knjižnici!". Če je kdo fan...
[preberi več]
Oznake:
trendi
sreda, 18. februar 2009
Nekaj o znanju ter napoved trendov 2009 družbe Leo Burnett Group
Spremljanje trendov nikoli ne škodi. V praksi se pokaže bolj malo priložnosti za gradnjo rešitev na podlagi zadnjih trendov, a nič za to - pač uporabimo predzadnje. In do predzadnjih trendov pridemo tako, da spoznamo zadnje ter damo času (oz. kupcem) čas, da iz zadnjih naredi predzadnje. Vse jasno?
Ko večina trend posvoji, so inovatorji taki ali tako že naprej, pri naslednji novi stvari... Morda za osvežitev znanja - Rogersova teorija difuzije inovacij (kar seveda ni popolnoma nepovezano s trendi in njihovim rojstvom). In zdaj slika, ki bo 75% ljudi odvrnila od nadaljnega branja tega zapisa ("Aaa, graf! ALT+F4, ALT+F4!")
(Graf prikazuje, kako hitro se neka novost na trgu "prime" oz. kako hitro jo kupci osvojijo. Procenti kažejo kolikšen delež ljudi odpade na posamezno kategorijo. Površina pod krivuljo kaže obseg uporabe izdelka oz. "osvojitve" izdelka.)
Po naše: novosti na trgu najhitreje zagrabijo inovatorji, nato prvi kupci, sledi jim zgodnja večina, pozna večina ter mečkači. Vsaka od teh skupin ima v knjigah o marketingu seveda svoje definicije in značilnosti, vendar menim, da so že imena skupaj s sliko dovolj povedna.
Verjamem, da imajo takšne, "šolske", tematike tudi svojo uporabno vrednost. Ki lahko prinaša velike denarje. Vendar takole, čez palec, je zadeva v vsakodnevni praksi koristna iz dveh razlogov (prvi postranskega pomena ter drugi bistvenega pomena):
- imidž: v pravi situaciji pravemu človeku navržemo dve, tri drobtinice iz npr. zgornje teorije in presto! - že izpademo marketinški strokovnjaki (dobro, resnici na ljubo mogoče ne ravno strokovnjaki, vsekakor pa majhna demonstracija poznavanja področja vsaj malenkost veča kredibilnost). Tu seveda ne gre pretiravati, predvsem pa nikako ne zagovarjam mlatenja prazne slame. Vendar je dejstvo, da se znanje lahko uporabi na različne načine - eden od njih je tudi vplivanje na ljudi, ne samo na marketinške strategije. Z dobrimi nameni, jasno.
- strukturirano razmišljanje: lovljenje lastnih misli brez repa in glave je lahko naporno že samo po sebi, kaj šele to razložiti nekomu drugemu (recimo kupcu). Poznavanje nekih konceptov lahko vse skupaj precej poenostavi, predvsem pa stvari zloži v nek okvir, s katerim lažje operiramo. Šele ko imamo "box", lahko razmišljamo "out-of-the-box".
Američani so neznanje (če malo karikiramo) zelo lepo zapakirali v "ignorance is a bliss" ter "what you don't know, doesn't hurt". Mogoče res - če govorimo npr. o tem, da se bo tašča čez 3 mesece preselila k vam. V tem primeru nevednost prinese še 3 mesece miru, vednost pa 3 mesece paničnih priprav na tretjo svetovno. Razlika med mirom in vojno torej ni v smodniku, temveč v informacijah.
V luči zagovarjanja znanja in spremljanja trendov - glavni trendi leta 2009, kot jih vidi agencija Leo Burnett Group.
Kar agenciji nikakor ne gre v čast, je nemogoč dizajn zgornje prezentacije. Od strokovnjakov za komuniciranje bi se pričakovalo jasen in učinkovit prenos sporočila, ne utrujanja gledalca. No ja, kovačeva kobila je pač vedno bosa.
[preberi več]sobota, 17. januar 2009
Intervju z Malcolmom Gladwellom, Sobotna priloga
Današnja Sobotna priloga je presenetljivo zanimiva. Mojo pozornost je pritegnilo več stvari, predvsem pa mi je v oko padlo dvoje - eno je bil oglas, drugo pa intervju z Malcolmom Gladwellom. Kdo je Malcolm Gladwell?
Gre za avtorja večih knjig, vseh izdanih v zadnjih nekaj letih, s katerimi si je po hitrem postopku nakopal mednarodno slavo in vabila na konference. Gladwell iz sociološkega vidika obravnava tematike uspeha (Outliers: The story of success), širjenja idej (The Tipping Point: How little things can make a big difference) in odločanja (Blink: The power of thinking without thinking). Pri tem v slogu popularne znanosti razvije svoje teorije, kot je recimo tista, da je za uspeh na nekem področju potrebno vložiti 10.000 ur trdega dela. Talent pa označuje bolj ali manj pripravljenost na vlaganje tolikšne količine energije. Vse dobre teorije povzročijo vsaj nek odmev: Seth Godin ima o tem že svoje mnenje. In marsikdo drug tudi. Gladwellu je vredno posvetiti vsaj nekaj pozornosti.

(intervju v Sobotni prilogi; zaradi nemogočega arhiva na spletni strani Delo.si, mi nikakor ni uspelo narediti povezave direktno na članek, zato je tukaj kot slika)
Zakaj Gladwell? Poleg spremljanja dogajanja iz radovednosti (navsezadnje so pred časom vsi govorili o The Tipping Point in bi bilo dobro vsaj pogledati what's all the fuss about), sem se tudi odločil verjeti James Webb Youngu - najboljše knjige o oglaševanju ne govorijo o oglaševanju (če malo priredim njegove besede v "A technique for producing ideas"). Zato je vsaj The Tipping Point na moji listi, čeprav s štiriletno zamudo. Intervju v Sobotni prilogi pa je zanimiva predjed za njegovo zadnjo knjigo, Outliers.
[preberi več]
ponedeljek, 5. januar 2009
Nekaj malega o trendih, Kenu in Action Man-u.
Marketing ljubi trende. Po njih ukroji embalaže, imena, izdelke, storitve, strategije, komunikacijo... "Raziskave kažejo, da se rdeča vrača, takoj umaknite vsa zelena jabolka iz recepcije! Nobenih granny smith!"
Še trendi imajo trend - izgubljajo statistično komponento in postajajo vse bolj kvalitativni, barviti, njihovo opisovanje pa skoraj tekmovanje v kreativnosti. Iskanje trendov je postalo celo služba, za katero ni potrebno poznati niti poštevanke, kaj šele izrisati "izravnano črto, ki ponazarja spreminjanje časovne serije, potem ko iz nje eliminiramo vse periodične variacije in slučajne vplive."
Zanimivo je pogledati nekatere trende za nazaj. Recimo kult telesa, ki se iz Kalifornije pospešeno širi po celem svetu. Koliko vaših prijateljev še ne hodi v fitnes? ;)
V komunikacijskem briefu bi verjetno pisalo, da "ciljna skupina pripisuje vse večji pomen kulturi telesa, dobremu izgledu in telesni pripravljenosti. Delež prebivalstva, ki uporablja dodatke k prehrani, narašča..." - vendar s tem zgrešimo dejanske globine, v katere se spušča marketing pri prilagajanju izdelka kupcem. Precej bolj zabaven (ali morda grotesken) je lahko grafičen prikaz trenda (in marketinga) - enter Ken&ActionMan!

(levo: Ken iz leta '61; desno: Ken iz osemdesetih)

(zgoraj: Action Man iz leta '67; spodaj: Action Man iz devetdesetih)
Poznate kakšno boljšo ilustracijo trenda fitnesa, teka, bigger-faster-stronger fokusa na lastno telo? Sta Ken in ActionMan sledila ali ustvarjala trend? Ne moremo reči, da otrokom ne komunicirata "Kids, we rock. You gotta be like us." Če bi verjel v teorije zarote, bi skoraj rekel, da ameriška, 23 milijard dolarjev (za primerjavo: slovenski BDP znaša le enkrat več) vredna industrija prehranskih dodatkov (da o športni sploh ne govorimo) že od 6oih let tudi preko igrač lobira za prostor v potrošnikovih možganih - v tem primeru 6-letnikov. Je sploh kaj čudnega, da želimo biti vsi veliki in močni? ;)
[preberi več]
Oznake:
marketing,
oglaševanje,
trendi
Naročite se na:
Objave (Atom)
