nedelja, 30. avgust 2009

Edvin Dobrilovič: Kolaži v embalaži

V nekakšni zadnji sobi blejske galerije Deva Puri je bila na pol skrita še razstava Edvina Dobriloviča. Na Bled nas je sicer privlekel Dali, ampak do tiste zadnje sobe je bil le korak...




Na mizi je ležal list s kratkim opisom razstave. Žal sem vse pozabil.
Taisti list sem tudi slikal. Žal sem uspešno podosvetlil zadevo.
O razstavi sem pobaral strica Googla. Žal ne ve ničesar.

Vem le, da gre za serijo kolažev iz materiala, ki ga je Edvin Dobrilovič pobiral s tal na poti iz Metelkove ne-vem-kam. Zadeva pravzaprav ni slaba, bebavosti zgornjega opisa navkljub. Vse skupaj sicer ob razstavi Dalija izpade trivialno - pa vendar lahko z malo truda v kolažih najdemo kritiko religije, družbe, komercializacije spiritualnosti ali česarkolipačžehočete. Če nič drugega, vsaj niso dolgočasni. Kar je v času hiperprodukcije brezveznosti vsaj majhen dosežek.

Edit: iz galerije Deva so mi prijazno poslali tudi tudi uradni opis razstave (tisti, ki sem ga tako uspešno zanič fotkal in iskal na spletu)

"Mali zabavni kolaži v črnih škatlicah kot na televizijskih ekranih. Reklame, etikete in embalaže različnih izdelkov, podobice, vse pisano, vabljivo, veselo. Smeti. Edvin Dobrilovič je večino gradiva za svoje kolaže pobral po tleh ljubljanskih ulic na svoji poti od Metelkove, kjer ima atelje, do doma. Svetovi, ki jih na igriv način sestavlja v nove celote, so pravzaprav naše vizualno okolje; vsak produkt, ki ga kupimo, je s svojo embalažo likovno sporočilo, ki mu sicer ne posvečamo pozornosti, a nam morda bolj kot vsaka visoka umetnost naseljuje poglede in se nam poseda v nezavedni estetski spomin. Estetika, odrinjena na sam rob našega opažanja, ki konča svoje pisano življenje v koših za smeti ali pač na tleh. Na drugi strani verske podobice s svojo sicer drugačno, a na podoben način pocukrano estetiko.

Mali kolažki, ki večinoma z enim samim rezom duhovito združujejo raznorodne likovne svetove različnih izvorov, gradijo intimne zgodbe malih ne-umetnin, podob, ki so svoje »obraze« podarile različnim produktom in se razosebile ter tako postale produkt sam. V igrivem umetniškem pristopu Edvina Dobriloviča, ki je v njih opazil predvsem likovne prvine in jih združil v nove, smešne, bizarne in domiselne likovne celote, pa zaživijo v novih zgodbah srečevanja: ne le v nakupovalni vrečki se zdaj lahko skupaj pokažeta Martin Krpan z embalaže za sol in kuharček z vrečice za vanilijev sladkor. Sveti Dominik Savio lahko svoje zamaknjenje doživi ob dišavah mehčalca v omari. V kiču, ki nas obdaja, živijo likovne forme vse umetnostne preteklosti, vsi likovni prijemi so tu: banalizirani a ne manj prepričljivo delujoči. Ko stopijo skupaj, jih šele lahko zagledamo. Igrivo. Smešno. Prijazno do podob (ki komaj čakajo, da se družijo) in gledalca.
"










[preberi več]

Dan Ariely: Predictably Irrational

S podnaslovom "The hidden forces that shape our decisions." Knjiga o človeškem obnašanju. Odločitvah. Percepciji. In še marsičem. Iz vidika popularne znanosti.


Dan Ariely je obseden z eksperimenti. Empirično preverjanje hipotez imajo akademiki pač v krvi. Na srečo je Dan profesor na področju obnašanja potrošnikov, kar pomeni, da so njegovi poskusni zajčki vedno ljudje in socialne situacije. Preden si začnete predstavljati možake v belih haljah s pipetami in erlenmajericami v rokah - Ariely in ekipa uporabljajo malo drugačna sredstva: pivo, elektrošoke, čokolado, pornografijo, denar, Snickers, slušalke...

Rezultat je zabavna serija poskusov, ki nakazujejo, da se ljudje obnašamo siloma čudno, nekonsistentno in neracionalno. Kaj so preverjali? Recimo:
- kako informacije vplivajo na okus piva
- ali aspirin za 50 centov deluje bolje kot enak(!) aspirin za 1 peni
- kdaj smo nepošteni, zakaj smo nepošteni in kako lahko to popravimo
- zakaj je "Zastonj!" pogosto najdražje in zakaj tako zelo padamo na "Zastonj!"
- ali so naše odločitve drugačne, ko smo seksualno vzburjeni
- zakaj ljudje redkokdaj izkoristimo možnost vrnitve TopShop izdelka v 15 dneh...


...in kup podobnih vprašanj. Morda se hipoteze in poskusi na prvi pogled zdijo trivialni. Daleč od tega. Nakazujejo namreč vzorec obnašanja - neracionalnost nam je ljudem precej bližje od racionalnosti. Ariely je ravno zaradi tega zagovornik behavioristične ekonomske teorije, ki kot osnovne predpostavke ne postavlja "homo economicusa" oz. racionalnega potrošnika. And let's face it - vsem, ki smo študirali ekonomijo, se nam je ta predpostavka vedno zdela precej čudna fikcija. Kljub temu, da je na njej zgrajena celotna sodobna ekonomska teorija.

Knjiga, po kateri imate ljudi (še) malo raje kot prej. Konec koncev, "saj ne vedo kaj delajo!" ;)


1) Povzetek knjige in mnenja uporabnikov na Amazonu. In ne verjemite "self-help" klasifikaciji v Amazonovih kategorijah.

2) Dan Ariely je imel tudi predavanje na TEDu, kjer razloži del idej, ki so v knjigi.

Dan Ariely: Are we in control of our decisions?


[preberi več]

sreda, 26. avgust 2009

RSSurfam in klikam

Seznam večine blogov in strani, ki jih trenutno (relativno redno) spremljam. Seznam je seveda v večnem spreminjanju. Se bom potrudil, da bo v kratkem bolj pregleden in informativen. Hvaležen bom tudi za priporočilo kakšnega uporabnega URLja.


Hiperprodukcija informacij včasih boli. Takrat mi ni nerodno pritisniti na "Mark all as read."

Moj GoogleReader trenutno kaže tole (s klikom na "View all" vam prikaže skupno vsebino RSS feedov pod to oznako):

























[preberi več]

nedelja, 23. avgust 2009

Razstava: Salvador Dali na Bledu

Galerija Deva Puri v Pristavi Bled ima razstavo 200 del Salvadorja Dalija. Gre za dve seriji - skice in ilustracije Dantejeve Božanske komedije ter študije oz. ilustracije Biblije.













Ko smo že pri Daliju - na YouTube je dostopen kratki (7 min) film, plod sodelovanja med Dalijem in Waltom Disneyem! Če vas zanima kako izgleda animiran Dali, may I present - Destino!



PS: verjetno bo v kratkem tudi izginil iz YouTuba, ko ga najdejo Disneyevi copyright eksperti...
[preberi več]

Malcolm Gladwell v Nedelu

Danes je v Nedelu članek o Malcolmu Gladwellu, z naslovom "Kako, kje vznikne dobra ideja? V knjižnici!". Če je kdo fan...




(slika zato, ker je Delov portal ena velika neumnost na katero je blazno težko linkat - lahko pa greste v Arhiv, poiščete Nedelo (23.8.09) in članek z naslovom "Kako, kje vznikne dobra idej? V knjižnici!"; priporočam PDF prikaz, ker je za razliko od HTMLja berljiv - še ena cvetka Delovega portala)
[preberi več]

četrtek, 20. avgust 2009

Vizualizacija informacij

Bojim se številk, računanja, X in Y osi, logaritmiranja in vseh možnih old-school grafov. S 95% verjetnostjo ocenjujem, da se jih tudi vi - pri tem laično ugibam, da se naklonjenost grafom porazdeljuje normalno. In kljub temu to večine ljudi ne ustavi, da ne bi v raznorazne prezentacije tlačili kupov številk.

Seveda to ima svoje pluse. Večina ljudi, ko nečesa ne razume, samo kima. Tako si zagotovimo, da na prezentaciji delujemo blazno učeni in ne izpademo bebci. Imamo samo en majhen problemček - zakaj smo že imeli prezentacijo?

Verjetno, da nekoga v nekaj prepričamo. V prvi vrsti je za to potrebno, da si naš naslovnik:
1) zapomni, kaj govorimo; to pa bo precej lažje, če
2) tudi razume, kaj govorimo.

Torej se zadevo splača razložiti tako, da je zanimiva, drugačna in, če se le da, še zabavna. Verjetnost, da nas posluša matematični fanatik, je precej nizka (opomba: ne štejejo prezentacije najnovejših metod vrednotenja zalog na računovodskih konferencah ali druge strogo finančne prezentacije). Če imamo pomembno informacijo skrito v številkah, jo lahko predstavimo na izjemne načine - slika pove več kot tisoč...številk. Z malo domišljije se lahko uspešno izognemo izognemo boleče dolgočasnim šolskim XY grafom.

Primer, ki bo všeč vsem pivopivcem - tedenska porabo piva na osebo, v steklenicah:


Zeeeeh.



Malo manj zeh; žal privrejo na dan potlačeni šolski spomini.




Now *that's* the shit i'm talkin' 'bout!


Sami lahko ocenite, kakšen način prezentacije informacije je najbolj pritegnil vašo pozornost in kateri vam je ostal najbolj v spominu. Konkretne številke lahko še vedno spravite v prilogo oz. jih zrecitirate na željo poslušalca.

Področje vizualizacije informacij oz. information beautification je v hitrem razvoju, splet ponuja obilo zanimivih idej. Nadvse priporočam Infosthetics. Vse je odvisno od tega, kaj pravzaprav želimo povedati.

Edit: Blaž je v komentarjih omenil še Flowing Data blog, ki se ga tudi splača pogledati.

Ena od tipičnih spletnih pogruntavščin so npr. tako imenovani word cloudi. Takole zgleda oblak besed Obamovega inavguracijskega govora (velikost beseda kaže relativno pogostost njihovega pojavljanja v samem govoru):



Tule si lahko pogledate še primerjavo z govora Busha in celo oblake Lincolna in Reagana. Zanimiva je velikost besede WAR v Lincolnovem govoru...

Za hec sem naredil še oblak tega zapisa (kar lahko naredite tudi vi, za poljuben tekst seminarske, prezentacije ali kakršnegakoli zapisa - na Wordle.net)




PS: če vseeno naletite na takšnega fanatika - vso srečo:)
[preberi več]

torek, 18. avgust 2009

Chris Anderson: The Long Tail

Na morju je knjigo vzel v roke kolega, jo na hitro prelistal in z grozo odložil:"O fak, grafi so notr!" Res je - celotno teorijo long taila se lahko predstavi z enim samim grafom. S katerim pa v tem postu ne bom strašil.


The Long Tail se je začel kot članek v reviji Wired, nadaljeval kot blog, in končal kot ena od naj knjig leta 2006 (seveda v krogih, kjer se ne gibljeta Harry Potter in Twilight). Mimogrede je še povzročil pravo malo revolucijo razumevanja (spletne) ekonomije. Za opis vsebine in več mnenj bralcev je tule Amazon.



Bolj kot same ekonomske implikacije interneta, ki jim je posvečen velik del knjige in jih mlajša in digitalizirana generacija razumemo že bolj ali manj intuitivno, mi je bilo zanimivo nekaj drugega... Dejstvo je, da se je celotna masovna založniška in medijska industrija dolga desetletja trudila homogenizirati okus množic - glede lastnega asortimana izdelkov so bili namreč zelo omejeni in je bila masovna prodaja zato edini ekonomsko izvedljiv način. Od tod izvira koncept hitov in popularnosti. Internet omogoča neskončen asortiman izdelkov. Long Tail je tudi teorija o tem, kaj to pomeni za hit in popularnost.

Na strani 167 najdemo tale majhen, meni blazno všečen seznamček, ki odlično ponazarja arhaična razmišljanja, ki so (nam) jih (so)oblikovala razne založniške in druge industrije.

everyone wants to be a star
everyone is into it for the money
if it isn't a hit, it's a miss
the only success is mass success
direct to video = bad
self-published = bad
independent = "they couldn't get a deal"
amateur = amateurish
low-selling = low quality
if it were good, it would be popular

Če kaj od tega zveni domače, je The Long Tail knjiga za vas.

Super branje. Želel bi si, da jelong tail tudi odgovor, zakaj je pri nas odpadel koncert Madonne...
[preberi več]

Grdoba.

Headline je včasih duhovit, včasih resen, enkrat pameten, drugič butast. V nekaterih primerih pa je billboard pač prebedast in headline-u ne ostane drugega, kot da pove, kaj ta hudič sploh je.


Najprej nenagradna igra. Uganite, kateri je original:

Exhibit A


Exhibit B


Headline sem seveda podlo izkoristil kot iztočnico v robantenje čez sporočilno in estetsko prikrajšane billboarde. Vsake toliko se namreč najde kakšna zadeva, ki me zbode - predvsem, kadar zbodljal izhaja iz produktnega nivoja. Nekatere stvari so že v osnovi bedasto zastavljene in ne potrebujejo copyjev, da jih še malo bolj podebilijo...no, takšne stvari me zbodejo.

To je enostavno stran-metanje denarja. In ne, tudi v živo vse skupaj ne izgleda nič bolj privlačno. Subrininim mojstrom ne bi škodilo, če si vsaj na hitro pogledajo smernice, ki jih narekujejo največji iz njihove branže - pri raznoraznih aromatherapy, lifestyle in relaxation gelih za prhanje je pač estetika relativno pomembna reč. Nič čudnega, da Fructis in L'Oreal v oglase kar naprej dajeta na pol nage, tuširajoče se osebe - se vsaj ve, da ne prodajata sadja in zelenjave.

In če še zlobno pokomentiram Subrinin "Strawberry Sorbet" - verjetno bi prodali več sladkega preliva kot gela za tuširanje...
[preberi več]

petek, 14. avgust 2009

Malcolm Gladwell: The Tipping Point

Poskus razlage, zakaj nekatere knjige postanejo uspešnice, zakaj se nekatere ideje viralno širijo in kako deluje word-of-mouth. Ali z drugimi besedami - zakaj kar naenkrat vsi okoli nas nosijo Crocse.

Gladwell se je v zadnjih nekaj letih s svojimi knjigami in nastopi po hitrem postopku povzdignil med glavne teoretike nekakšne pop-sociologije. Ki je zelo blizu vsemu buzzu, ki se trenutno dviguje okoli socialnih omrežij, socialnih orodij in viralnega širjenja idej. Ravno knjiga The tipping point je bila njegov...tipping point. Kaj to sploh je?

Na zadnji platnici piše: "The tipping point is the magic moment when an idea, trend or social behaviour crosses a threshold, tips, and spreads like wildfire." Iz oglaševalskega vidika (se samo meni zdi, ali beseda "oglaševalski" zveni vse bolj arhaično?) je to pravzaprav iskanje svetega grala - kako doseči širjenje idej z razsežnostmi epidemije.

Vemo, da celotna oglaševalska industrija (se samo meni zdi, ali beseda "oglaševalska" zveni vse bolj arhaično?) izgublja tla pod nogami ravno zaradi premika pozornosti množic iz klasičnih oblik komuniciranja k tistim bolj zmuzljivim. Viralno širjenje in word-of-mouth sta bolj ali manj neobvladljiva in (pre)večkrat delujeta po principu ČRR (če rata, rata). Če to razumemo, nam je tudi jasno, zakaj bi bila delujoča pravila pravzaprav novi sveti gral oglaševalske industrije (se samo meni zdi, ali...?). Kot je bil (ali še bo) nevromarketing in podobne ideje.

The tipping point je teorija viralnega širjenja in poskus definiranja nekaterih njegovih pravil. Gladwell izpostavi tri ključne lastnosti epidemij: 1)nalezljivost; 2) majhne stvari imajo velik vpliv; 3) spremembe se ne zgodijo počasi, temveč se v nekem trenutku zgodi dramatičen premik.

Na podlagi tega Gladwell definira tri pravila ter jih razloži s primeri:
- The Law of the Few
- The Stickiness Factor
- The Power of Context

Le za prikaz, kako je Malcolm Gladwell vse skupaj zastavil. V detajle se (zaenkrat) ne bom spuščal; če koga le zanima (in nima volje prebrati knjige), me lahko povabi na kavo. Več ocen bralcev in kratko obnovo si raje poglejte na Amazonu.

Ob branju se včasih nisem mogel znebiti občutka, da si je avtor svojo teorijo zamislil bolj ali manj "na suho". Vse skupaj se namreč občasno zdi malo nategnjeno, da se prilega predstavljenim primerom. Kot bi sešil obleko, ugotovil, da je modelu čez rame malo preozka in vse skupaj malo potegnil narazen. Potem se izkaže, da je še malo prekratka in je pač raztegnemo še navzdol. In tako naprej.

Kot poskus teoretskega strukturiranja viralnega (in kar je še podobnih načinov) širjenja zadeva sploh ni slaba. Nasprotno. In konec koncev, možak očitno ve kaj dela - knjiga je postala word-of-mouth uspešnica ;)

Vsekakor ena od tistih knjig, ki jih človek vzame v roko že iz "what's all the fuss about" radovednosti. In ne, ni namenjena le oglaševalcem (se samo meni zdi, ali beseda...?).



Sorodni zapisi:
o Intervju z Malcolmom Gladwellom v Sobotni prilogi
[preberi več]

četrtek, 13. avgust 2009

Not guilty!

Tako pravi Oglaševalsko razsodišče SOZ glede očitanega nam plagiatorstva akcije "Hiti počasi!" - ena zadnjih večjih kampanj Tovarne Vizij, pri katerih sem še imel prste vmes. Kako smo sploh končali na zatožni klopi?


Šlo je za kampanjo proti prehitri vožnji, ki jo je Tovarna Vizij dobila na javnem razpisu. Več si lahko pogledate na strani Marketing Magazina. Od nekje se je potem pojavila skupina Fantom in meni nič, tebi banano, izjavila, da smo jim celoten koncept ukradli.

Vse skupaj se je začelo s člankom v Financah in Dnevniku. Potem so na vse strani frčale teorije zarote in odgovori, ampak to konec koncev niti ni pomembno. Oglaševalsko razsodišče pravi - "Pritožba ni utemeljena."

Eh. Važno, da nam ni dolgčas...
[preberi več]