Prikaz objav z oznako marketing. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako marketing. Pokaži vse objave

sobota, 31. oktober 2009

Zgodba o plastiki

Tri dni nazaj sem za darilo dobil L-bands zapestnico. Všeč mi je, koliko zgodbe so avtorji navili okoli tako preprostega izdelka.


L-bands imajo meni zelo simpatičen product design - od same zgodbe do pakiranja. Sam izdelek je zelo preprost - iz lokalne bolnice si "sposodiš" par škatel plastičnih zapestnih trakov, jih potiskaš in oviješ okoli kosa stiroporja. Ostalo je marketing.



"From L-planet with love!" oz. iz Prage z ljubeznijo, saj za vsem skupaj stojijo Čehi. Spletna stran sicer pravi, da za vsem skupaj stojijo vesoljci. Na srečo so to očitno sami E.T.-ji ("We are in this planet to make friends!"). Vse skupaj je predstavljeno skozi tri poglavja ("Arriving to Earth", "What is L-bands" in "First humans contacted"). Na samem pakiranju še najbolj preprosto piše, kaj L-band je - "Used UFO for sale". In čeprav gre le za plastično zapestnico (ali ravno zato!), se mi zdi to lep primer dodajanja vrednosti skozi storytelling.

Pripovedovanje zgodb je in. Ker nam jih manjka. Ker ni več sedenja ob ognju in poslušanja modrecev. Ker je znanost ubila pošast iz Loch Nessa. Ker med branjem zadnjih novic o arbitražnem sporazumu ni časa za Walta Disneya. Ker je Beowulf zanič film.

In vse blagovne znamke, ki si tako želijo, da jim kupci sedimo ob nogah in poslušamo z odprtimi usti, naj se naučijo posedeti v gugalniku ob prasketajočem ognju in začeti pogovor z:"Pred davnimi, davnimi časi..."





Na njihovi spletni strani so L-bands skoraj prepoceni (6eur s poštnino vred - nizka cena je sicer dobrodošla, vendar sem mnenja, da bi se, že zaradi brandinga, morala razlikovati od cen podobne plastike na stojnicah). Večina dizajnov žal ni čisto po mojem okusu. Se pa najde kakšen zanimiv. Pri katerem seveda kot po pravilu piše SOLD OUT. Eh, čehi eni. Oziroma, Čehi eni.

[preberi več]

sobota, 11. julij 2009

Bruno med gverilci

Na avstralski premieri B..B..Brunota (čez glavo ga že imam...) je restavracija Nando's na domiseln način originalnemu B..B..Brunotu speljala show. Kako? Seveda - s svojim lastnim B..B..


...Brunotom! Nekaj minut preden se je na prizorišču pojavil pravi avstrijski junaček hlaček, je na oder skočil njegov dvojnik! Publika, navdušena na prihodom "zvezdnika", zamenjave niti ni opazila (verjetno je dotična horda fanatikov ne bi niti, če bi na oder prišel Damjan Murko), ugrabitelji šova pa so gverilsko skomunicirali novo akcijo pri Nando's.




Lepo? Niti ne. Pošteno? Še manj. Vsekakor pa predrzna ideja, ki jo v končni fazi lahko vedno argumentiraš z - "zakaj pa ne!" Navsezadnje je tudi B..B..Bruno ena velika komercialna prevara.


PS: če se sprašujete kaj za vraga je Peri-Peri - gre za predelane ekstra močne feferone, s katerimi pri Nando's zabelijo svoj "world famous grilled chicken"...
[preberi več]

sreda, 6. maj 2009

S fižolom v Cannes

Od danes naprej sem vrtnar. Če mi letos že z oglaševalsko kreativo ni uspelo priti v Cannes, mi bo pa s fižolom! Vsaj tako pravi Žurnal s svojo akcijo, namenjeno slovenskim oglaševalskim in medijskim agencijam.


Mednarodni oglaševalski festival v Cannesu letos poteka med 21. in 23. junijem. Navkljub govoricam o letošnjem precej manjšem obisku, izgubljanju privlačnosti in okrnjenih zabavah, je in bo ostal najprestižnejši dogodek v oglaševalski industriji. Razlogi za obisk so lahko takšni in drugačni, eden od njih pa sliši na ime "zastonj all inclusive" - in tu pride v igro Žurnalovo tekmovanje.




V Cannes bodo namreč za tri dni poslali dve osebi iz zmagovalne agencije, ki ji v dobrem mesecu uspe vzgojiti višji fižol od vseh ostalih agencij. Zanimivo, kako daleč se lahko pride le z bambusovo palico, vrečo zemlje, loncem za rože in semeni fižola.


Loterijska srečka v štirih delih in naša dizajnerka Tanja

Glede na all-expenses paid naravo nagrade, pričakujem krvoločen boj med slovenskimi agencijami. Pri fižolu se ne gre zanašati le na srečo, zato sem že vpoklical vodilne slovensko hortikulturne strokovnjake in JEK prijazno ponudil, naj kakšen sod svojih odpadkov dostavijo kar meni.

Ne glede na teorije zarot, ki jih lahko kujemo okoli podobnih podvigov, so le-ti dokaz, da je marketing vedno usmerjen v ljudi - tudi kadar temu rečemo B2B. Meni so takšne trženjske akcije čisto simpatične. Enkrat ti Radio Ekspres dostavi pizzo, drugič Žurnal fižol...
[preberi več]

sobota, 2. maj 2009

LondonTrip, tretjič / obisk Yahoo

Malo je seveda treba firbec past, kaj in kje delajo velike korporacije, kakršen je na primer Yahoo. In smo ga.

Na 125 Shaftesbury Avenue Yahoo zaseda štiri nadstropja poslovne stavbe. Google ima sicer celo stavbo zase, a tudi štiri nadstropja niso tako slaba. Zanimivo je, da je pravzaprav nemogoče reči Yahoo, ne da bi v istem stavku rekli še Google. Naš sogovornik je bil customer marketing director for Europe - njegov pozdrav je šel nekako takole:"Hi, welcome to Yahoo! You all use Yahoo, yeah? No one here's ever heard of Google, right?"


Trenutno glavni izziv Yahooja je ravno njihov brand identity. Google je namreč v prvi vrsti iskalnik, medtem ko je Yahoo - kaj? Te razpršenosti percepcije branda med uporabniki se v marketingu še kako dobro zavedajo.

Yahoo precej stavi na svojo novo spletno stran, ki bo lansirana septembra letos, najprej v Angliji, Franciji in Španiji, ostali sledimo v naslednjih šestih mesecih po launchu. V slovenščino bo (morda) prevedena tam nekje za Rusi in Poljaki...

Yahoo je lastnik cele vrste spletnih storitev, med drugim recimo tudi del.icio.us, od katerega pa so, vsaj z marketinškega vidika, bolj ali manj dvignili roke. Google ima baje precej pro dela z YouTube-om, ki za svoje delovanje požre 500 milijonov dolarjev na četrtletje, prinaša pa precej manj. S podobnimi težavami se recimo ubada tudi Facebook (ki ga je Yahoo nakje na začetku poti sicer poskusil kupiti, pa je bila številka previsoka, uspeh pa verjetno preveč negotov)... Tudi zato naj bi se zdaj pri vseh 2.0 nakupih bolj pazilo, da je poslovni model "monetizeable" oz. "vnovčljiv". Vsekakor vredno razmisleka pri kakšnih novih domačih 2.0 podjetniških podvigih, kjer se računa na venture capital in kasnejšo prodajo kateri od korporacij.

Na nek geekovsko-kapitalistični način je simpatično tudi to, da se eden od dveh ustanoviteljev Yahooja, David Filo, kljub svojim 5 milijardam premoženja še vedno precej ukvarja s podjetjem. Vtakne se lahko bolj ali manj v karkoli se želi, karkoli ga zabava. In ker takšnemu človeku težko pripneš kakšen bolj uveljavljen naziv v strukturi podjetja, so ga enostavno poimenovali Chief Yahoo. Kakor je rekel naš sogovornik:"In a way, it's still his baby."

[preberi več]

sreda, 29. april 2009

LondonTrip, drugič / obisk VisitLondon.com

TBWAju je sledil VisitLondon, uradna turistična (in še kaj) organizacija Londona. Od leta '63 dalje je njeno poslanstvo prodajanje - mesta. Organizacija se je zdela dobra izbira za drugo postajo ŠSDMSjevega marketinškega izleta, še posebno, ker v London prihajajo olimpijske igre.


Od OI potem ni bilo kaj dosti. Že takoj na začetku je naša gostiteljica povedala, da zaenkrat z olimpijskimi nimajo kaj dosti stika, Visit London bo večinoma poskrbel le za novinarje. Vendar pa je za prodajanje 12-milijonske vasi potrebnega kar nekaj marketinškega znanja, zato iz našega (firbcasto-izobraževalnega) vidika odmik od olimpijskih iger ni pomenil nikakršne škode.


(ŠSDMS v drobovju Visit London, med razlago o komuniciranju Londona; slika je ukradena iz spletne strani ŠSDMS)

Visit London 90% svojega letnega proračuna pokrije z davkoplačevalskim denarjem, kar znese okoli 13 milijonov funtov. Ostalih 10% dobijo z raznimi manjšimi aktivnostmi. Pri promociji mesta so usmerjeni predvsem v dva segmenta obiskovalcev (najširše gledano, seveda) - turiste in poslovne turiste, kamor spadajo vsi sejmi, korporacije, konference itd. London v turizmu namreč zaposluje preko 250.000 ljudi (z vsemi gostinci in hotelirji vred), zato je ta panoga ena od življenjsko pomembnih za mesto. Temu primerno je urejena in financirana tudi organizacija Visit London. Tudi zato je razgled z njihovega okna takšen:

London Tower Bridge z okna Visit London. Stavba na desni je londonski "magistrat", kjer uraduje The Mayor of London, Boris Johnson.


Mayor of London:


Ena od dveh naših sogovornic, Francozinja Severina, odgovorna za poslovni turizem, pravi, da je "fighting the negative perception of London" ena od njihovih večnih nalog. Kar v praksi pomeni, da vas želijo prepričati, da v Londonu ni kar naprej dež ter da hrana ni zanič. Po mojih izkušnjah imajo kar prav.

Pokazali so nam tudi novo oglaševalsko kampanjo, ki sicer še ni štartala (in zato nimam slik), je pa izpeljanka iz obstoječe (slike spodaj). Nova kampanja je namenjena predvsem tujemu trgu, stara pa domačinom, torej Britancem.




(vsi trije vizuali so iz obstoječe kampanje, avtor je londonska agencija Rainey Kelly Campbell Roalfe iz mreže Young&Rubicam. Na kratko RKCR/Y&R - in ne, nikjer drugje ne srečate toliko začetnic kakor v oglaševanju:)

Vijugasta črta, ki je rdeča nit vseh vizualov, je Temza. Njeno obliko s tistim velikim zavojem prepoznajo praktično vsi Angleži. Nekako tako kot vsi Slovenci prepoznamo svojo "kuro". In zakaj nova oglaševalska kampanja? Ker so ugotovili, da - neverjetno - tujci pravzaprav nimajo pojma kakšno strugo si je Temza izbrala in jim zato črta na mikrofonu in ognjemetu ne pove kaj dosti;)

Visit London je tako organizacija, na katero se obrnete, če želite za svoj mega event zapreti Tower Bridge ali pa le pogledati kaj se bo v Londonu dogajalo tistih par dni, ko boste tam. V ta namen priporočam njihovo spletno stran, VisitLondon.com.
[preberi več]

sobota, 18. april 2009

Product RED

Za PRODUCT:RED sem prvič slišal nekje pred dvema letoma, ko je OpenAd objavil pitch za neko podobno iniciativo.


Pri podobnih mednarodnih projektih človek običajno bolj kot ne zamahne z roko in na vse skupaj pozabi, saj redkokdaj zaidejo k nam. Slovenije pač na nekaterih zemljevidih ni. Zato sem bil toliko bolj presenečen, ko se je prejšnji teden sodelavka v službi pojavila v spodnjih allstarkah:


(Converse Product RED; da, tisto je Rdeča kapica:)

Glej ga zlomka - Product RED. Resnici na ljubo je sicer treba priznati, da niso bili kupljeni v Sloveniji, a spričo naše siceršnje izolacije se mi je zdelo zanimivo, da se je zadeva sploh pojavila pri nas. Kaj sploh je ta famozni Product RED?

Na kratko povedano - ideja za financiranje boja proti Aidsu v Afriki. Zrasla je na zeljniku Bonota iz U2 in se razvila v mednarodni projekt sodelovanja s korporacijami kot so Apple, American Express, Microsoft, Starbucks, že omenjeni Converse itd. Korporacija nek svoj izdelek izda v Product RED seriji, večinoma prebarvanega v rdečo. Od prodaje vsakega takšnega izdelka gre določen v fond te iniciative. Tako so involvirani kupci, korporacije ter seveda mediji, saj je zadeva konceptualno zelo prijazna sedmi sili. Samo po sebi sicer nič novega - podobne akcije je tudi v Sloveniji imel marsikateri proizvajalec krem za roke in podobno. Vendar je Product RED precej bolj pobrandiran ter blagovna znamka že sam po sebi. Precej več o Product RED je na Wikipedii.

Bono ima zanesljivo dobre namene, korporacije morda malo manj. Product RED je zanimiv kot (marketinški) koncept - kot izvir vsebine, ki si jo korporacije tako želijo vdahniti svojim blagovnim znamkam.

On the other hand, I just liked the shoes.

[preberi več]

nedelja, 5. april 2009

SOF, drugič / Ora Ito v Dnevniku

Nekako največja zvezda letošnjega SOFa je bil seveda francoski dizajner Ora Ito. To se je pokazalo predvsem na zadnji zabavi, ko so se vsi želeli slikati z njim. Zakaj pa ne. Včeraj je v Dnevnikovem objektivu izšel tudi lahkoten intervju z njim - "Intervju z Ora Itom: Živeli smo v bleščavem svetu". [preberi več]

sreda, 18. februar 2009

Nekaj o znanju ter napoved trendov 2009 družbe Leo Burnett Group

Spremljanje trendov nikoli ne škodi. V praksi se pokaže bolj malo priložnosti za gradnjo rešitev na podlagi zadnjih trendov, a nič za to - pač uporabimo predzadnje. In do predzadnjih trendov pridemo tako, da spoznamo zadnje ter damo času (oz. kupcem) čas, da iz zadnjih naredi predzadnje. Vse jasno?

Ko večina trend posvoji, so inovatorji taki ali tako že naprej, pri naslednji novi stvari... Morda za osvežitev znanja - Rogersova teorija difuzije inovacij (kar seveda ni popolnoma nepovezano s trendi in njihovim rojstvom). In zdaj slika, ki bo 75% ljudi odvrnila od nadaljnega branja tega zapisa ("Aaa, graf! ALT+F4, ALT+F4!")

(Graf prikazuje, kako hitro se neka novost na trgu "prime" oz. kako hitro jo kupci osvojijo. Procenti kažejo kolikšen delež ljudi odpade na posamezno kategorijo. Površina pod krivuljo kaže obseg uporabe izdelka oz. "osvojitve" izdelka.)

Po naše: novosti na trgu najhitreje zagrabijo inovatorji, nato prvi kupci, sledi jim zgodnja večina, pozna večina ter mečkači. Vsaka od teh skupin ima v knjigah o marketingu seveda svoje definicije in značilnosti, vendar menim, da so že imena skupaj s sliko dovolj povedna.

Verjamem, da imajo takšne, "šolske", tematike tudi svojo uporabno vrednost. Ki lahko prinaša velike denarje. Vendar takole, čez palec, je zadeva v vsakodnevni praksi koristna iz dveh razlogov (prvi postranskega pomena ter drugi bistvenega pomena):
  1. imidž: v pravi situaciji pravemu človeku navržemo dve, tri drobtinice iz npr. zgornje teorije in presto! - že izpademo marketinški strokovnjaki (dobro, resnici na ljubo mogoče ne ravno strokovnjaki, vsekakor pa majhna demonstracija poznavanja področja vsaj malenkost veča kredibilnost). Tu seveda ne gre pretiravati, predvsem pa nikako ne zagovarjam mlatenja prazne slame. Vendar je dejstvo, da se znanje lahko uporabi na različne načine - eden od njih je tudi vplivanje na ljudi, ne samo na marketinške strategije. Z dobrimi nameni, jasno.
  2. strukturirano razmišljanje: lovljenje lastnih misli brez repa in glave je lahko naporno že samo po sebi, kaj šele to razložiti nekomu drugemu (recimo kupcu). Poznavanje nekih konceptov lahko vse skupaj precej poenostavi, predvsem pa stvari zloži v nek okvir, s katerim lažje operiramo. Šele ko imamo "box", lahko razmišljamo "out-of-the-box".

Američani so neznanje (če malo karikiramo) zelo lepo zapakirali v "ignorance is a bliss" ter "what you don't know, doesn't hurt". Mogoče res - če govorimo npr. o tem, da se bo tašča čez 3 mesece preselila k vam. V tem primeru nevednost prinese še 3 mesece miru, vednost pa 3 mesece paničnih priprav na tretjo svetovno. Razlika med mirom in vojno torej ni v smodniku, temveč v informacijah.

V luči zagovarjanja znanja in spremljanja trendov - glavni trendi leta 2009, kot jih vidi agencija Leo Burnett Group.

Kar agenciji nikakor ne gre v čast, je nemogoč dizajn zgornje prezentacije. Od strokovnjakov za komuniciranje bi se pričakovalo jasen in učinkovit prenos sporočila, ne utrujanja gledalca. No ja, kovačeva kobila je pač vedno bosa.

[preberi več]

ponedeljek, 16. februar 2009

Mobilni spam

Strici so mi povedali, da je v življenju 100% samo dvoje - smrt in davki. A s časom (in tehnologijo) se zdrobijo tudi najstarejše dogme. V življenju je zdaj namreč 100% troje - smrt, davki in spam.

Ponudbe za Viagro, poceni delnice in milijonske zneske neke nizozemske EuroLotto loterije redno dobivam na email. Tega sem navajen. Imeti email je nekako podobno sprehajanju po Veliki planini sredi pašne sezone - prej ali slej stopiš na mino. En vpis emaila na napačno mesto in zabava se prične. Sedaj pa se je golazen očitno preselila še na mobilna omrežja.

14. februarja mi zapiska telefon. Kako lepo - message. Mogoče je ona, mogoče je kolega, mogoče je Damjan Murko. Ampak ne. Ni Damjan Murko, ni kolega, ni ona. Je gospod +številkaŠtevilkaŠtevilka. Čudovito ime. Moja srednješolska učiteljica matematike bi bila čisto paf. In kaj mi gospod +številkaŠtevilkaŠtevilka pravi?



Tristo kosmatih, mobilni marketing sem si predstavljal čisto drugače... Od kod je prišla moja mobilna številka v bazo, nimam pojma. Imam majhne teorije zarote. Ampak pustimo jih. Upam predvsem, da se ta način ne bo preveč razpasel. Čeprav...morda pa je to poslovna priložnost - Halo Viagra? Zagotovo pride ob bolj pravem času, kot če jo naročite v spletni off-shore lekarni!

PS: če kdo želi, svojih 100.000,00 GBP rade volje poklonim. Navsezadnje smo le v recesiji. Ne pozabite jim napisati svojega emaila. Morda pa vas sreča doleti še enkrat!
[preberi več]

sreda, 4. februar 2009

Pravila poimenovanja

Pred časom sem gledal Madagascar 2. V njem se pojavi tudi veliki osvajalec ženskih src - nilski konj po imenu Moto-Moto. Kot pravi sam:"The name is so nice, when you say it twice." To bi moralo biti prvo pravilo poimenovanja izdelkov!

Poimenoval sem že travna semena. Bančne produkte. Dogodke. Celo umetno gnojilo. Ime je komunikacijski element in pogosto prva informacija, ki jo uporabnik dobi o produku. Nomen est omen - tudi za tržni delež.

Strategic Naming Development je opravil raziskavo o mobilnih telefonih, natančneje o vplivu njihovih imen na tržni delež. Mobilna telefonija je za takšno raziskavo verjetno res zanimiva panoga, glede na obsedenost z alfanumeričnim poimenovanjem na eni strani ter popolnoma lifestyle poimenovanjem na drugi strani. Niti ni presenečenje, da obstaja korelacija med imenom in uspehom na trgu. Ime namreč ni šifra, s katero podjetje poimenuje svoj izdelek za interno komunikacijo - tega sta se prva zavedla Samsung ter LG, medtem ko Nokii to še kar ni jasno. Seveda, ime ni vse, vendar pa ga lahko uporabimo kot komunikacijski element, ki nosi sporočilo o izdelku - in pri npr. Nokii N95 ali 3310 težko najdemo kakršnokoli čustveno oz. lifestyle sporočilo. Še posebno, če številke primerjamo z imeni kot so Motorolin "Razr", LG-jeva "Shine" ali "Chocolate", Samsungov "BlackJack" ...

AdAge je objavil 5 (sicer precej common sense) pravil poimenovanja izdelkov, na katere se je morda dobro kdaj spomniti. Kratkomalo sem jih ukradel:

1. Ime je pomembno
Je prvi kamen pri gradnji identitete in osebnosti izdelka ter lahko nosi čustveno sporočilo. Tako lahko že samo ime vpliva na čustveno komponento nakupnega odločanja.

2. Ne začni s številko
Pustimo, zakaj ljudje ne maramo številk - in večinoma nam res delujejo hladno in odbijajoče - to dejstvo raje izkoristimo.

3. Upoštevaj 3F-je
Imena, ki sporočajo nekaj o obliki oz. pojavnosti (form), funkcionalnostih (function) ali značilnostih (features) izdelka, so lažje zapomljiva, predvsem pa takoj sporočijo neko informacijo o izdelku.

4. Izkoristi lifestyle trende
Že samo zaradi imena izdelka se lahko njegov uporabnik počuti bolj trendy, seksi ali tehnološko napreden. Apple, anyone?

5. Prilagodi ime trgu
Hiter pogled na police pokaže približne okvire, znotraj katerih se v neki kategoriji izdelkov vrtijo imena. Odvisno od panoge - izrazito izstopanje je nekje dobro (če nam uspe), spet drugje ne gre pretiravati.

Sam pa dodajam še ključno pravilo iz začetka tega posta, malenkost prirejeno - rezultat poimenovanja mora biti "A name so nice, you say it twice!"

Stari Rimljani so že vedeli, kaj govorijo.

[preberi več]

petek, 23. januar 2009

Pax Vobiscum 2.0

Internet je praktično sinonim za liberalnost. Cerkev je praktično sinonim za konzervativnost. Govorimo seveda o našim krajem najbolj domači cerkvi, torej krščanski. Razne raeljance, scientologe in Falun Gong sektaše pustimo ob strani. In če celo Cerkev odkriva novo komunikacijsko platformo, kaj točno se mora sploh še zgoditi, da bo v marketinških oddelkih dinozavrov zasvetila rdeča lučka?!

Danes je Cerkev odprla svoj uradni YouTube kanal. Nič posebnega? Mogoče. Razen če ste 50-in-več-letni marketinški direktor katerega od bivših socialističnih podjetij. Generacijski prepad med junaki stare garde in spletno generacijo je noro širok. Kaj šele, če ste 81-letni papež. A celo Cerkev ni mogla spregledati nove komunikacijske paradigme. Kako in zakaj si to lahko privoščijo podjetja, je vprašanje, na katerega odgovor iščem že dalj časa. Morda lahko njihovo situacijo ilustriram z znanim nesporazumom Galileja s Cerkvijo. Le da je Galilejev 1.463.632.361 (ocenjeno število uporabnikov interneta 30.junija 2008). Tokrat bo malo težka vse postaviti na grmado. Cerkev je to že ugotovila.

Kot zanimivost in ker že hvalim Cerkveno spletno angažiranje: nekoliko morbidno, a priljubljenega prejšnjega papeža lahko spremljate tudi posthumno in to v živo preko spleta! Verjetnost, da se bo v grobnici zgodilo kaj zanimivega, je sicer blazno majhna (navsezadnje so minili že precej več kot trije dnevi). Če pa se bo, boste tako med prvimi, ki bodo to izvedeli;)
[preberi več]

četrtek, 22. januar 2009

Številke za smajlija

V oglaševalskem svetu se kar naprej dogajajo premiki velikih klientov iz ene agencije v drugo. S temi premiki se včasih odpirajo cele nove agencije, drugič stare zapirajo vrata. Zakaj je temu tako? Preprosto povedano - 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 ničel imajo budgeti, ki jih velikani vržejo na mizo!

Površno spremljanje dogajanja okoli premikov accountov (kreativnih in/ali medijskih) vsak teden naplavi številke, ob katerih nam postane jasno, zakaj zadnja "necivilizirana" afriška plemena mogoče ne vedo, da je svet okrogel, vedo pa, kje je najbližji McDonalds. V podrobnosti se niti nima smisla poglabljati. Le toliko pač, da vemo, kako je pri vrhu.

In pri vrhu je - polno ničel! Le v zadnjem tednu: Zenith Media je dobil medijski account Jenny Craig - 70 milijonov dolarjev! Prav smešno ameriško - Jenny Craig je strašen brand na področju hujšanja. Intel je premaknil svoj globalni creative account na agencijo Venables Bell & Partners - 150 milijonov dolarjev (ko smo že pri Intelu: v lanskem letu je Intelov medijski account dobila mreža OMD - 300 milijonov dolarjev). Procter&Gamble je svoj creative account iz Saatchi&Saatchi premaknil na Publicis - 200 milijonov dolarjev. In pri tem gre samo za zobno kremo Crest! Sanofi-Aventis, farmacevtski gigant, daje svoj marketinški account na pitch - 250 milijonov dolarjev! Ameriški Home Depot (recimo nek "naš" Bauhaus) je lani premaknil svoj creative account - 600 milijonov dolarjev! Zdaj daje na pitch še svoj medijski budžet - 580 milijonov dolarjev!

Drži, večinoma gre za globalne accounte, vse kapitalske povezave za tem nam seveda niti niso vidne, sploh v današnjem svetu multinacionalk - tudi v oglaševanju spadajo praktično vse (no ja, skoraj) agencije pod 5 največjih mrež. In večinoma so v igri za takšne budgete seveda le največje mreže. Ampak številke so vseeno zanimive. Človeka skoraj prime, da bi pri vsaki naredil še smajlija.

Mimogrede, 30-sekundni oglas med prenosom letošnjega SuperBowla (finale lige NFL) - 3 milijone dolarjev.

:)
[preberi več]

petek, 9. januar 2009

Kreativnost je reševanje problemov. Pika.

Kreativnost je po mojem mnenju (opomba: zadnjič pišem "po mojem mnenju", ker je cel blog moje mnenje) napačno razumljen koncept. Na kreativnost se prevečkrat gleda kot na "prirojeno znanje" - kot bi se recimo nekateri rodili s poznavanjem računovodskih standardov (in kalkulatorjem v roki), drugi pa s kreativnostjo (in ničimer v roki). I'm not buying it.
Kreativnost ni lastnost, temveč proces. Že sama etimologija besede pove, da gre za kreacijo. Ustvarjanje.

intermezzo
Zadevi bi še raje rekel kreacionizem ("Sem kreator. Ukvarjam se s kreacionizmom."; zvenelo bi strašno resno) pa so besedo žal že zasedli nepotomci opic.
konec intermezza

Vsak človek je sposoben ustvarjanja, kar se pokaže pri reševanju problemov vseh vrst - praktično ni problema, za katerega ne bi našli rešitve. Vsaj ene. Če se kakšne stvari ne znamo lotiti, jo poskusimo zastaviti kot problem z vprašajem - človeški možgani so presenetljivo dobri pri reševanju problemov. Praktična uporabnost rešitve je seveda druga stvar, kar pa ne spremeni dejstva, da lahko pri vsakem problemu ustvarite kup rešitev! Šele na tem mestu vstopi v igro talent (torej prirojena nagnjenost k neki lastnosti ali sposobnosti - s tem da se mi zdi kreativnost kompozit večih lastnosti in ne lastnost sama po sebi), ki določa, ali bo vaš kup gora ali kupček.

Pri soočanju s problemom sta vedno dve možnosti - naslonimo se na izkušnje ali ustvarimo novo rešitev, ki je nova kombinacija že znanih elementov. Kaj storimo, ko smo soočeni s povsem novim problemom ali situacijo? Zato je praktično nemogoče biti nekreativen. Vprašanje je le, kako pogosto pogrevamo staro juho in kako pogosto skuhamo novo.

Še primer marketinško kreativnega reševanja problema:
Replay naredi čevlje. Ugotovijo, da puščajo barvo. Ugotovijo, da imajo problem. Opciji sta dve:

1) upoštevamo izkušnje - čevlje vržemo stran (recimo), ali pa

2) poiščemo novo rešitev - skombiniramo puščanje barve, razbarvan čevelj in trend, ki pravi, da ljudje nadvse cenijo svojo individualnost; v tem primeru puščanje barve prodamo kot lastnost čevljev, ki jih dviguje nad povprečje in ločuje od konkurence!



(Replay čevlji z velikim zdizajniranim "opozorilom" o puščanju barve)

Tekst na sliki je skorajda neberljiv (hvala BlackBerry); opozori na razbarvanje čevlja z vsakodnevno uporabo ter proti koncu pravi:
"...this is not a defect, but has to be appreciated as a peculiarity of each shoe that results in a unique pair for each customer."
Resnici na ljubo, rešitev ni ravno nova - podobna opozorila seveda poznamo že s kavbojk in podobno, ampak za primer bo dobra. Da ne bomo kreativnosti vedno povezovali le z umetnostjo in oglasi.

[preberi več]

četrtek, 8. januar 2009

Prijatelji?! Ne verjemite jim niti besede!

V želji po čimbolj učinkoviti komunikaciji s potencialnimi potrošniki svojih naročnikov, agencije razvijajo, uporabljajo in upravljajo vse (ne)mogoče kanale. Nobena skrivnost ni, da je priporočilo prijatelja ali drugega "vplivneža" (influencer) daleč najmočnejši faktor nakupa. Problem je le, da potrošniki samoiniciativno ne priporočajo zanič izdelkov, še na dobre pozabijo. In kaj naredimo?
Izkoristimo poslovno priložnost! Najprej potrebujemo zveneče ime. Recimo ... word-of-mouth marketing! Ali pa ... influencer marketing! Nato okoli tega zgradimo specializirano agencijo (in za povrh napišemo še knjigo), ki se ukvarja točno s tem - vplivanjem na vplivneže, da postanejo evangelisti naročnikove blagovne znamke.
Word-of-mouth agencije dejansko obstajajo. Takšna je recimo agencija Ammo iz San Francisca, s podružnicama tudi v New Yorku in Torontu. Njihova spletna stran se pravzaprav bere kot pravila delovanja podtalne organizacije s ciljem infiltrirati se v sovražnikove vrste. Če poenostavimo - vplivajo na vaše prijatelje in znance, da bi ti vplivali na vas. In če imate veliko (Facebook) prijateljev ali socialni kapital kakšne drugačne vrste, ste zanje zanimivi.
Tudi v domačih logih imamo svoj delež podobnih neortodoksnih marketinških pristopov. Slovenske digitalne agencije imajo npr. razvite Facebook uporabnike, ki jih lahko uporabijo za komuniciranje naročnikove blagovne znamke, le da tokrat pač v spletni verziji word-of-mouth marketinga - word-of-mouse. Hmm, speče celice komunikatorjev....poznate nanizanko "Sleeper Cell"?
Po drugi strani s takšnim vplivanjem na potrošnike niti ni kaj dosti narobe - če bi le dovršenosti komunikacije večkrat sledila (ali še raje, prehitevala) tudi dovršenost izdelkov. Na kaj boste pomislili naslednjič, ko vam bo prijatelj priporočil "res hud jogurt"? ;)
[preberi več]

ponedeljek, 5. januar 2009

Nekaj malega o trendih, Kenu in Action Man-u.

Marketing ljubi trende. Po njih ukroji embalaže, imena, izdelke, storitve, strategije, komunikacijo... "Raziskave kažejo, da se rdeča vrača, takoj umaknite vsa zelena jabolka iz recepcije! Nobenih granny smith!"
Še trendi imajo trend - izgubljajo statistično komponento in postajajo vse bolj kvalitativni, barviti, njihovo opisovanje pa skoraj tekmovanje v kreativnosti. Iskanje trendov je postalo celo služba, za katero ni potrebno poznati niti poštevanke, kaj šele izrisati "izravnano črto, ki ponazarja spreminjanje časovne serije, potem ko iz nje eliminiramo vse periodične variacije in slučajne vplive."
Zanimivo je pogledati nekatere trende za nazaj. Recimo kult telesa, ki se iz Kalifornije pospešeno širi po celem svetu. Koliko vaših prijateljev še ne hodi v fitnes? ;)
V komunikacijskem briefu bi verjetno pisalo, da "ciljna skupina pripisuje vse večji pomen kulturi telesa, dobremu izgledu in telesni pripravljenosti. Delež prebivalstva, ki uporablja dodatke k prehrani, narašča..." - vendar s tem zgrešimo dejanske globine, v katere se spušča marketing pri prilagajanju izdelka kupcem. Precej bolj zabaven (ali morda grotesken) je lahko grafičen prikaz trenda (in marketinga) - enter Ken&ActionMan!



(levo: Ken iz leta '61; desno: Ken iz osemdesetih)



(zgoraj: Action Man iz leta '67; spodaj: Action Man iz devetdesetih)

Poznate kakšno boljšo ilustracijo trenda fitnesa, teka, bigger-faster-stronger fokusa na lastno telo? Sta Ken in ActionMan sledila ali ustvarjala trend? Ne moremo reči, da otrokom ne komunicirata "Kids, we rock. You gotta be like us." Če bi verjel v teorije zarote, bi skoraj rekel, da ameriška, 23 milijard dolarjev (za primerjavo: slovenski BDP znaša le enkrat več) vredna industrija prehranskih dodatkov (da o športni sploh ne govorimo) že od 6oih let tudi preko igrač lobira za prostor v potrošnikovih možganih - v tem primeru 6-letnikov. Je sploh kaj čudnega, da želimo biti vsi veliki in močni? ;)
[preberi več]