V Mednarodnem grafičnem likovnem centru (Tivoli, Cekinov grad) je do 7. junija odprta razstava na temo dizajna računalniških iger - "Razočarala me je Lara Croft - slike iz iger". S simbolično ceno (1,70eur) je obisk skorajda obvezen za vse bivše, trenutne ali bodoče geeke. Za vse navdušence nad računalniškimi igrami. In navdušence nad dizajnom. In idejami. In...
...vsem, ki igram ne pravijo igrice.
Igre postajajo obenem substitut in komplement filmom (in še marsičemu, ampak bom socialno problematiko računalniških iger raje pustil ob strani) - tudi po finančni (in marketinški) plati. Filmom verjetno nihče ne pravi filmčki? Za ilustracijo: ameriški trg iger je po velikosti že pred časom presegel filmskega; svetovna industrija računalniških iger je v letu 2008 ustvarila približno toliko prihodkov, kolikor znaša BDP Slovenije.
Ko je v igri 54 milijard dolarjev, igra ni več igrica. In kaj to pomeni za razstavo - ima zato tudi dizajn večjo težo? Idejam lažje priznamo polnokrvnost? Je atmosfera iger (končno) umetnost? In nenazadnje - je Duke Nukem kaj manjši jebač kot Snake Plissken samo zato, ker zanj ni bilo treba stresti kakšnega milijončka Kurtu Russlu?
"Nobody steals our chicks...and lives!" - Duke Nukem
Pomen iger za marketing (oglaševanje, branding, komunikacijski kanal, ciljne skupine...) je tako širok, da se ga raje ne bom loteval. Sicer je Slovenija tudi tu v svojem avtističnem svetu; mogoče lahko računamo na mlajšo generacijo marketingarjev z mednarodnimi ambicijami. Mogoče bi si morali tudi ti ogledati razstavo in razmisliti o stvari ali dveh. Recimo...zakaj Eurosport prenaša tekmovanja v računalniških igrah?
Lahko pa vsak razmislek tudi pustite ob strani in greste samo pogledat lepe slikice.
Syberia 1 (in stara ruska pesem Ochi Chyornye)
Dve blackberry fotki z razstave:
Igre postajajo obenem substitut in komplement filmom (in še marsičemu, ampak bom socialno problematiko računalniških iger raje pustil ob strani) - tudi po finančni (in marketinški) plati. Filmom verjetno nihče ne pravi filmčki? Za ilustracijo: ameriški trg iger je po velikosti že pred časom presegel filmskega; svetovna industrija računalniških iger je v letu 2008 ustvarila približno toliko prihodkov, kolikor znaša BDP Slovenije.
Ko je v igri 54 milijard dolarjev, igra ni več igrica. In kaj to pomeni za razstavo - ima zato tudi dizajn večjo težo? Idejam lažje priznamo polnokrvnost? Je atmosfera iger (končno) umetnost? In nenazadnje - je Duke Nukem kaj manjši jebač kot Snake Plissken samo zato, ker zanj ni bilo treba stresti kakšnega milijončka Kurtu Russlu?
"Nobody steals our chicks...and lives!" - Duke Nukem
Pomen iger za marketing (oglaševanje, branding, komunikacijski kanal, ciljne skupine...) je tako širok, da se ga raje ne bom loteval. Sicer je Slovenija tudi tu v svojem avtističnem svetu; mogoče lahko računamo na mlajšo generacijo marketingarjev z mednarodnimi ambicijami. Mogoče bi si morali tudi ti ogledati razstavo in razmisliti o stvari ali dveh. Recimo...zakaj Eurosport prenaša tekmovanja v računalniških igrah?
Lahko pa vsak razmislek tudi pustite ob strani in greste samo pogledat lepe slikice.
Syberia 1 (in stara ruska pesem Ochi Chyornye)
Dve blackberry fotki z razstave:
Tako je kaj čmo.
OdgovoriIzbriši