Blog je mrtev! Naj živi blog!

Vsak šport ima svoje zvezdnike. Tudi bloganje. Poleti je v blogosferi top blogerjev odjeknila novica, da bo svoj blog obesil na klin Jason Calacanis, ustanovitelj spletne strani Weblogs.com. Z razlago, da je vse skupaj postalo preveliko in preveč neosebno. Blog je že zdavnaj zajadral v mainstreamovske vode, ki se vedno stekajo skozi turbine raznoraznih denarnih generatorjev - če je ideja bloga nastala iz čiste želje po enostavnem sporočanju lastnih doživetij in misli manjši skupini prijateljev in sorodnikov, je čas nedolžnosti torej mimo. Zaradi hitre rasti števila blogov – osebnih, strokovnih, korporativnih, komercialnih – je, kot pravi Calacanis:«...potrebnega enostavno preveč truda, da ostaneš na vrhu.«(AdAge) Vprašanje se seveda zastavi kar samo – kaj, če cilj ni biti na vrhu?
Milijoni uporabnikov Facebooka, MySpace-a in podobnih omrežij blogajo praktično vsak dan, le da se tega morda niti ne zavedajo – spremembe statusa, nalaganje slik in videov, komentiranje prijateljevih aktivnosti – vse to so značilnosti »tradicionalnega« bloganja. Motiv teh aktivnosti je zagotovo precej bližje romantičnim idejam »stare zaveze« bloganja – komunikacija z majhnim številom prijateljev. Ne (samo)promocija ali zaslužek. V tem pomenu je evolucija bloga Twitter – odgovor na vprašanje »Kaj počnem?« v 140 znakih. Morda dovolj o tem pove že dejstvo, da Evan Williams, soustanovitelj spletne strani Blogger.com, zdaj vodi Twitter.com. Nazaj h koreninam, torej.
Blog je v tem času postal zveneč buzzword, s katerim podjetja poskušajo impresionirati svoje kupce (blogwashing?:), agencije kliente, študentje profesorje marketinga, offline mediji pa...še ne vedo točno koga. Vsi blogamo. Tako ali drugače. Tehnologija bloga sama po sebi ni nič posebnega ali revolucionarnega, čeprav ga marketing prodaja kot inovativni del svojega arzenala. Vsekakor pa blogu ne gre zanikati potencialne uporabnosti in zanimivosti – pa naj gre za romantiko v stilu prvih blogov, (komercialne) zvezdniške bloge ali človeški obraz korporacij. Še vedno gre za komunikacijo, le da je ta zdaj precej bolj ciljno usmerjena. Evolucijo bloga je nemogoče spregledati. Iz igrače je postal orodje.