ponedeljek, 15. februar 2010

Moj kandidat za najbolj bedast billboard leta

Pohecati se. Ponorčevati se. Pošaliti se. Poigrati se. Z nekom. Vse lepo in prav, ampak včasih knjižni izrazi nekako ne prenesejo tistega bistva sporočila. Včasih je "zajebavati v glavo!" enostavno brez sinonimov.


Ko te praktično na izhodu iz hiše pričakajo takšni vrhunci sporočilnosti in estetike, vsaj veš, da gre dan lahko le še navzgor.


Nič nimam proti slabim idejam, navsezadnje je svet poln slabih idej. Sidra na smučarskih vlečnicah. George W. Bush. Odišavljen wc papir. Ukinitev ljubljanskega tramvaja. Štetje let. Lista je neskončna. Ampak naj mi nekdo reče, da to ni agencijsko delo. Naj mi nekdo reče, da tega Infond ni plačal. Prosim.

Sicer nisem čisto prepričan (vzemite to kot rešilno bilko, ki se je oprijemam v smrtnem strahu, da se na osamljeno lokacijo niso zavlekli in pocrkali tudi najnižji standardi agencijskega dela), če ni dotični billboard sarkastična klofuta razočaranega in precej odločnega Infondovega ... "investitorja". V tem primeru pa ... party like a rockstar!

Še teorija zarote:
Kot, da smrtni strah že sam po sebi ni dovolj, mu z ledenim dotikom pomaga še dejstvo, da je billboard prišel ven na obskurni lokaciji v zadnjih dneh pred SOFovim deadlinom. Če to stvar ... ta stvor vidim na SOFu, bom ... bom ... ne vem še, kaj, ampak nekaj bom ...
[preberi več]

Kalidejev Kreativni Izziv

Društvo Kalidej (pax aeterna) je lansko leto organiziralo še en Kreativni izziv pod vodstvom Martina Mola. Po ohoho-veliko-časa so razkrili še zmagovalce.


Natečaj je bil pripravljen v okviru Kalidejevega portala XtremeBonbonJunkies. Dober koncept, ki pa žal nikoli ni prav zaživel.

Kakorkoli - "I feel Slovenia" Martinu Molu ni posebno pri srcu. Zato je imel natečaj en cilj - drugačen, boljši, lepši, močnejši, bolj barvit, bolj ... drugačen slogan. Zmagovalca sta Luka Bajs kot copywriter in Sanja Janša kot ilustrator in art direktor. Spodaj so njuna zmagovalna dela. Mimogrede, Sanja Janša očitno prinaša srečo na natečajih Martina Mola ;) Pa čeprav je tukaj, resnici na ljubo, najprej zmagal slogan, šele nato ga je Sanja posula s svojim čarobnim ilustratorskim praškom. 






Meni všečen je koncept "Big cities can get lonely". Uradna razlaga sicer pravi, da "[...] komunikacijski koncept Luke Bajsa temelji na uporabi različnih sloganov, ki se jih po določenem času nihče več ne bo spomnil, vsakdo pa si bo zagotovo zapomnil ime države, ki si jih je drznila uporabiti.".

Mogoče res. Sam pa mislim, da je koncept primeren predvsem za neko ožjo ciljno skupino (morda kot FB kampanja) oz. za neko posebno priložnost (turistični sejem, festival, raznorazni dogodki pač - doma in v tujini). Za kontinuirano promoviranje države na generalni ravni se mi zdi (žal je realnost takšna) preveč drzen. Poleg tega je treba upoštevati, da so takšne državne kampanje tudi notranji, ne le zunanji marketing. Zaradi česar pa predlagani koncept seveda ni nič slabši. Je le dokaz, da je danes vse težje biti vse-za-vse (o nesmiselnost česar pravzaprav že desetletja učijo marketinški učbeniki). In na srečo se to vse manj tudi poskuša biti - morda je čas, da tudi promocija države postane komunikacijsko bolj napredna ter končno začne (hah!) segmentirati trg.
[preberi več]

torek, 9. februar 2010

Osebni piar. Osebni viral.

Osebni piar delamo vsi. Zase. Tudi tisti, ki ga ne, v bistvu ga. Je pač zanič. Ampak osebne ... viralce pa si omisli malokdo. No, Gal Gjurin si ga je.


Razlika med (večinoma) bebavim YouTube videom, ki zaokroži po spletu in pravim (pogosto plačljivim) viralcem je pač v ciljih. Prvi ga nima. Drugi ga ima. Pri nobenem večinoma ne veš, ali se bo kam premaknil ali ne. Pa naj ga naredi agencija ali star wars kid s fotrovo kamero.

In ja, hočem da Gal zmaga na letošnji EMI, "jebem mu sunac!" Glede na to, kakšna je EMA ... razlog več, da objavim spodnja videa.





He's got my vote. Razen, če Saša Lendero posname svojega viralca ...
[preberi več]