- imidž: v pravi situaciji pravemu človeku navržemo dve, tri drobtinice iz npr. zgornje teorije in presto! - že izpademo marketinški strokovnjaki (dobro, resnici na ljubo mogoče ne ravno strokovnjaki, vsekakor pa majhna demonstracija poznavanja področja vsaj malenkost veča kredibilnost). Tu seveda ne gre pretiravati, predvsem pa nikako ne zagovarjam mlatenja prazne slame. Vendar je dejstvo, da se znanje lahko uporabi na različne načine - eden od njih je tudi vplivanje na ljudi, ne samo na marketinške strategije. Z dobrimi nameni, jasno.
- strukturirano razmišljanje: lovljenje lastnih misli brez repa in glave je lahko naporno že samo po sebi, kaj šele to razložiti nekomu drugemu (recimo kupcu). Poznavanje nekih konceptov lahko vse skupaj precej poenostavi, predvsem pa stvari zloži v nek okvir, s katerim lažje operiramo. Šele ko imamo "box", lahko razmišljamo "out-of-the-box".
Američani so neznanje (če malo karikiramo) zelo lepo zapakirali v "ignorance is a bliss" ter "what you don't know, doesn't hurt". Mogoče res - če govorimo npr. o tem, da se bo tašča čez 3 mesece preselila k vam. V tem primeru nevednost prinese še 3 mesece miru, vednost pa 3 mesece paničnih priprav na tretjo svetovno. Razlika med mirom in vojno torej ni v smodniku, temveč v informacijah.
V luči zagovarjanja znanja in spremljanja trendov - glavni trendi leta 2009, kot jih vidi agencija Leo Burnett Group.
Kar agenciji nikakor ne gre v čast, je nemogoč dizajn zgornje prezentacije. Od strokovnjakov za komuniciranje bi se pričakovalo jasen in učinkovit prenos sporočila, ne utrujanja gledalca. No ja, kovačeva kobila je pač vedno bosa.
Ni komentarjev:
Objavite komentar