Nekaj o znanju ter napoved trendov 2009 družbe Leo Burnett Group

Spremljanje trendov nikoli ne škodi. V praksi se pokaže bolj malo priložnosti za gradnjo rešitev na podlagi zadnjih trendov, a nič za to - pač uporabimo predzadnje. In do predzadnjih trendov pridemo tako, da spoznamo zadnje ter damo času (oz. kupcem) čas, da iz zadnjih naredi predzadnje. Vse jasno?

Ko večina trend posvoji, so inovatorji taki ali tako že naprej, pri naslednji novi stvari... Morda za osvežitev znanja - Rogersova teorija difuzije inovacij (kar seveda ni popolnoma nepovezano s trendi in njihovim rojstvom). In zdaj slika, ki bo 75% ljudi odvrnila od nadaljnega branja tega zapisa ("Aaa, graf! ALT+F4, ALT+F4!")

(Graf prikazuje, kako hitro se neka novost na trgu "prime" oz. kako hitro jo kupci osvojijo. Procenti kažejo kolikšen delež ljudi odpade na posamezno kategorijo. Površina pod krivuljo kaže obseg uporabe izdelka oz. "osvojitve" izdelka.)

Po naše: novosti na trgu najhitreje zagrabijo inovatorji, nato prvi kupci, sledi jim zgodnja večina, pozna večina ter mečkači. Vsaka od teh skupin ima v knjigah o marketingu seveda svoje definicije in značilnosti, vendar menim, da so že imena skupaj s sliko dovolj povedna.

Verjamem, da imajo takšne, "šolske", tematike tudi svojo uporabno vrednost. Ki lahko prinaša velike denarje. Vendar takole, čez palec, je zadeva v vsakodnevni praksi koristna iz dveh razlogov (prvi postranskega pomena ter drugi bistvenega pomena):

1. imidž: v pravi situaciji pravemu človeku navržemo dve, tri drobtinice iz npr. zgornje teorije in presto! - že izpademo marketinški strokovnjaki (dobro, resnici na ljubo mogoče ne ravno strokovnjaki, vsekakor pa majhna demonstracija poznavanja področja vsaj malenkost veča kredibilnost). Tu seveda ne gre pretiravati, predvsem pa nikako ne zagovarjam mlatenja prazne slame. Vendar je dejstvo, da se znanje lahko uporabi na različne načine - eden od njih je tudi vplivanje na ljudi, ne samo na marketinške strategije. Z dobrimi nameni, jasno.
2. strukturirano razmišljanje: lovljenje lastnih misli brez repa in glave je lahko naporno že samo po sebi, kaj šele to razložiti nekomu drugemu (recimo kupcu). Poznavanje nekih konceptov lahko vse skupaj precej poenostavi, predvsem pa stvari zloži v nek okvir, s katerim lažje operiramo. Šele ko imamo "box", lahko razmišljamo "out-of-the-box".

Američani so neznanje (če malo karikiramo) zelo lepo zapakirali v "ignorance is a bliss" ter "what you don't know, doesn't hurt". Mogoče res - če govorimo npr. o tem, da se bo tašča čez 3 mesece preselila k vam. V tem primeru nevednost prinese še 3 mesece miru, vednost pa 3 mesece paničnih priprav na tretjo svetovno. Razlika med mirom in vojno torej ni v smodniku, temveč v informacijah.

V luči zagovarjanja znanja in spremljanja trendov - glavni trendi leta 2009, kot jih vidi agencija Leo Burnett Group.

Kar agenciji nikakor ne gre v čast, je nemogoč dizajn zgornje prezentacije. Od strokovnjakov za komuniciranje bi se pričakovalo jasen in učinkovit prenos sporočila, ne utrujanja gledalca. No ja, kovačeva kobila je pač vedno bosa.