Chris Anderson: The Long Tail

Na morju je knjigo vzel v roke kolega, jo na hitro prelistal in z grozo odložil:"O fak, grafi so notr!" Res je - celotno teorijo long taila se lahko predstavi z enim samim grafom. S katerim pa v tem postu ne bom strašil.

The Long Tail se je začel kot članek v reviji Wired, nadaljeval kot blog, in končal kot ena od naj knjig leta 2006 (seveda v krogih, kjer se ne gibljeta Harry Potter in Twilight). Mimogrede je še povzročil pravo malo revolucijo razumevanja (spletne) ekonomije. Za opis vsebine in več mnenj bralcev je tule Amazon.



Bolj kot same ekonomske implikacije interneta, ki jim je posvečen velik del knjige in jih mlajša in digitalizirana generacija razumemo že bolj ali manj intuitivno, mi je bilo zanimivo nekaj drugega... Dejstvo je, da se je celotna masovna založniška in medijska industrija dolga desetletja trudila homogenizirati okus množic - glede lastnega asortimana izdelkov so bili namreč zelo omejeni in je bila masovna prodaja zato edini ekonomsko izvedljiv način. Od tod izvira koncept hitov in popularnosti. Internet omogoča neskončen asortiman izdelkov. Long Tail je tudi teorija o tem, kaj to pomeni za hit in popularnost.

Na strani 167 najdemo tale majhen, meni blazno všečen seznamček, ki odlično ponazarja arhaična razmišljanja, ki so (nam) jih (so)oblikovala razne založniške in druge industrije.

everyone wants to be a star
everyone is into it for the money
if it isn't a hit, it's a miss
the only success is mass success
direct to video = bad
self-published = bad
independent = "they couldn't get a deal"
amateur = amateurish
low-selling = low quality
if it were good, it would be popular

Če kaj od tega zveni domače, je The Long Tail knjiga za vas.

Super branje. Želel bi si, da jelong tail tudi odgovor, zakaj je pri nas odpadel koncert Madonne...